Izvleček iz knjige:“ Bruno Groning – Revolucija v medicini. Rehabilitacija nerazumljivega.

Bruno Groning je eden od Univerzalnega Bratstva. Človek, ki ga Evropa še ni imela. Taki ljudje se rodijo enkrat na tisoč let.

* Priznati Božje sle ( Odposlance ) in se me naučiti po njih prepoznati“.
* Pričevati o Bogu brez dvoma ali negotovosti”.

Bruno Grining: “ Obstoj Boga je dejstvo!“
Večina ljudi veruje da se prepoznajo po svojem telesu katero se od zunaj lahko vidi. Toda Bruno je v telesu videl orodje za mogoče delovanje v materialnem stvarjenju. Bilo je to prepričanje da je človek v stvarnosti duh ( Bog je duh , človek je duh), da ima dušo s katero je samo za čas življenja na zemlji vezana na fizično telo. S tem je jasno pokazal na višjo duhovno realnost. On jo je v sebi praktično non-stop doživljal in s tega doživljanja so rasle vse njegove moči njegovega prepričanja in njegovo znanje o globlji povazanosti zdravja in bolezni. To duhovno znanje ni novo, to je izrecno poudarjal, ampak je del praznanja za katero je današnjo 21 . stoletje večji del človeštva izgubilo zvezo.

„ Ne vem veliko“, je rekel v nekem predavanju, „ ne vem nič več kot to kar ljudje danes več ne vedo. Prav iz tega razloga vidim dolžnost da poučim svakega človeka kolikor je mogoče o tem kam on spada, kakšno je on stvarjenje in kako v sebe lahko sprejme stvariteljske moči, da bi postal gospodar svojega telesa.“

Obstoj Boga je za Bruna bila realnost, defakto. Iz te notranje sigurnosti so prišla velika spoznanja o vsemogočni sili v katero veliko ljudi ne more več verjeti: „ Občutim dolžnost vpeljati ljudi. Če nekdo od vas želi reči , da ni Boga, potem sem v stanju se dati za to izsekati na kose. Ne bom zapustil svojo vero.“

Toda Bruno ni ostal samo pri pobožnih besedah, ampak je želel prebuditi ljudi, da lahko ponovno doživijo da ta Bog, ki je postal nam zahodnjakom tako tuj nam lahko in želi pomagat v kolikor se mu do dopusti. Iz tega razloga je kot prvo nalogo svojega delovanja videl v tem, da ljudem, ki iščejo ozdravitev ponovno odpre zavesten pristop do vsemogočne zdravilne moči. Prisotni naj ne križajo nog niti rok, ampak je potrebno usmeriti misli na nekaj lepega in pozorno opazovati svoje telo.

Bruno je to prošnjo izrekel na sledeč način: „ Če sedaj preidete na to, potem svojo dobro voljo poklonite svojemu telesu. Vedno svojim bližnjim svetujem, da ne držijo svoje telo nepravilno in da ne križajo nog, ker jih Bog ni za to ustvaril bodo tu sprejeli to najboljše, ampak morajo sedeti odprtnih dlani in imeti željo v srcu in prositi Boga, da jim da to kar jim je v resnici potrebno. V kolikor to sedaj delate, prijatelji, tedaj boste realno prejemali in občutili ne samo nekaj, temveč vedno samo to kar vaše telo potrebuje.“

Mnogi zdravilci in zdravilke delajo to na isti način. Skupna točka njih je; da pogosto zdravilna energija bolje teče , če se noge in roke ne križajo.

Bruno je to enostavno delovanje opisal z enostavnimi besedami. On je zdravilno Božjo silo imenoval z ozdravitveno močjo, božji tok. Zanimivo je, da večino oseb, ki je sprejemala navodila Bruna da pri sebi v telesu opažajo tresljaje ter občutek močne toplote., a mnogi so ta novi občutek v telesu vzporejali z ugodno močjo, ki teče skozi telo. Bruno je zahteval, da si prisotni zamisljo roke in noge kot vodiče elektrike.

Križanje rok in nog pripelje do zastoja energije tako da finejše energije v tem področju ne morejo delovati. Na tak način se človek skoraj izključi od zdravilne moči, ki je Bog v delovanju. Ta energetski proces v telesu večina ljudi ne more zavestno sprejeti. Celo do 90% vseh ljudi npr.na neki javni prireditvi, prekrižajo noge in roke.

Vrnimo se k učenju Bruna. Po njegovem mišljenju je potreben odprt položaj telesa, da si se lahko sprejemala božanska energija. Poleg telesa , pa se mora držati tudi odprt duh. Potrebno je opustiti negativen misli, v prvi vrsti o bolezni ali skrbi. Potrebno je misliti na nekaj lepega in istočasno opazovati svoje telo kaj se v telesu dogaja. Ta notranji in zunajni položaj je Bruno imenoval “ nameščanje” ( Človek se odpre za sprejem Božje moči, sprejme jo vase . Einstellen: izgovorjava : Ajnštelen). V kolikor so narejeni ti pogoji, človek sprejme ozdravitveni val( zdravilno moč).

Pri tem je interesantno to, da to niso opisali samo neposredni udeleženci Bruna te občutke, ampak se tud danes lahko stalno čujejo podobni opisi tistih, ki iščejo pomoč in ki prejemajo v sebe zdravilno moč. Niso samo opisani občutki, ki so podobni lahki elektriki, prav tako se pogostoma opisuje občutek moči in lahkota, občutek sreče, milosti. Nekatere osebe pa ne občutijo ničesar. Pritok energije ni odvisen od zavestnega občutljivega opazovanja. Z opazovanjem se je opazilo, da je pri bolnikih, ki zdravilno energijo niso mogli zavestno prepoznati s pomočjo občutka, da je ta moč vseeno delovala na ozdravitev!

Kako pride do teh občutkov? To vprašanje so si postavili tudi znanstveniki v preiskovalni komisiji leta 1949 v Heldelbergu , ki so s klinično metodo hoteli preiskati zdravilno delovanje Bruna. Odkrili so določene podobnosti z avtogenim treningom prof. J.H.Schultza. , ki ga je 1920, na osnovi svojih izkušenj z hipnozo fundamentiral znani berlinski psihoterapevt pro. J.H.Shultz. Pri površnem opazovanju se lahko sprejme to podobnost. Takoimenovani telesni položaj “ kočijaža” v avtogenem treningu zahteva naslednji položaj. Roke in noge se ne smejo križati, hrbtenica mora biti ravna, roke so položene na bedra.

Toda pri podrobnem opazovanju se hitro vidi razlika. Shultz je avtogeni trening označeval vedno kot „metodo za vajo samohipnoze“, in s tem imenovanjem je povsem jasno potrdil zvezo z hipnozo katero nikoli ni zanikal. Za Bruna je človekova volja bila nedotakljiva in zaradi tega je zavračal hipnozo in sugestijo.

Shultz in Bruno poudarjata, da se morajo osebe koncentrirati na občuteke svojega telesa, v avtogenem treningu se telesni občutki producirajo s pomočjo avtosugestije. To pomeni, da se od pacienta zahteva da se vedno na novo koncentrirajo na določene afirmacije ali namišljene slike dokler se jih ne začne občutiti.

Prakticirajo se afirmacije kot so to:
“ Moja desna roka-leva roka je popolnoma težka“, „ Jaz sem popolnoma miren, „ Moje srce mi bije mirno in uklajeno ter močno“ itd.
Praktikant si v svoji notranjosti mora zamišljati afirmacije.S temi ponavljajočimi sugeriranji lahko vpliva na vegetativni živčni sistem, ki drugače ni dostopen človekovi volji in se izzove sprostitev mišic in krvnih žil. Za razliko od avtogenega treninga pri „ nameščenju“ ni potrebno, da si človek sugerira določene namišljene obrazce. Človek, v avtogenem treningu poskuša aktivno v telesu izvati neko spremembo. Dočim pri Brunu: ne aktivira on nekaj v sebi, kot to svoji zavesti podtakne določene miselne formule , oziroma obrazce., ampak „ nekaj“ božanska moč, deluje v njem. Človek spušča da to „nekaj“ (Božja moč) deluje in dela v njem in on opazuje delovanje tega „nekaj“ , in na svojem telesu in na duši.

Izjava dr., ki je več let prakticiral avtogeni trening. Nato je spoznal učenje Brunota. In pravi:“ Pismo moje bivše punce mi je dalo na pozornost na učenje Bruna Groninga. V kratkem času ko sem ga prečital me je prevzela energija v valovih od glave do nog podobna elektriki, ki sem jo takoj prepoznal, kot zdravilni tok, a v hipu so me izpolnili prekrasni osvobojajoči občutki kot da gre za neko notranje čiščenje. Od takrat dalje občutim vedno v podobni obliki ko se „nameščam“ ( Einstellen) na ozdravitvene energije.

Lahko sem potrdil jasne razlike s primerjavo z avtogenim treningom. Pri avtogenim treningom se koncentriram na določene dele telesa ali stanja , ki jih želim doseči. Pri nameščanju na zdravilno energijo se osvobajam povsem enostavno, neprisotnost pozitivnih občutkov, doživim tako, da mislim na lepo doživetje, recimo npr. na vzhod sonca. Pri tem opazujem notranjo zvezo z to močno zdravilno energijo, ki lahko pripelje celo do popolne ozdravitve medicinskih neozdravljivih bolezni.

Avtogeni treninig to ne more. Zapustil sem avtogeni trening, ki sem ga dobro poznal, saj mi je dajal premalo, samo na kratek rok in površno. S pomočjo zdravilne energije ( božanska vsemogočna sila nad silami) so se zgodile neke stvari, v meni katere nisem mogel doseči s avtogenim treningom. Kajenje, alkohol in igranje na igralnih avtomatih so izgubili moč nad menoj. Misli na samomor, življenjski strahovi in izpiti, ki so me še malo nazaj pogosto mučili, so me popolnoma zapustili in nastopila je na tem mesto življenska radost, ki mi je do tedaj bila popolnoma tuja! To je tako kot da je s to močjo v meni nastala svetloba, kot da se s pomočjo tega zdravilnega toka v moji notranjosti pretaka „ energija življenja“.

Popolnoma je jasno, da od medincinskega vprašanja odkod občutki nastopijo nastane svetonazorski problem. Razlaga Bruna o delovanju neke višje sile, ki jo je popolnoma pravilno prepoznal kot božansko zdravilno energijo, je podrlo znanstveno sliko medicine v svetu, ki je omejena z brezdušnimi pojmi materialistične dobe.

Bruno je pokazal nekaj povsem novega nekaj kar zahteva spremembo razmišljanja. Namreč zavedal se je, da je vsaka bolezen, vsaka disharmonija, direkten dokaz da ta narava ni vključena v Božanski načrt in za to je on ljudi povezoval s Bogom. Kot posledica tega so s dogajale neverjetne ozdravitve telesa,duše in duha. Če samo pomislimo, da je prvi učbenik o psihosomatski medicini izšel 1943 leta in da kljub vsemu in novimi spoznanji prenakaterim zdravnikom je še celo danes težko , da sprejmejo moč duha nad telesnim dogajanjem, potem si lahko predstavljamo kako je šele bilo težko Brunu da pojasni svoje učenje znastvenim avtoritetam.

Prof. Fischer v enem intervjuju glede hajdemberške komisije takole opisuje svoje vtise: “ Bruno Groning ne sproža takšno avtosugesijo kot to v avtogenem treningu. V večini primerov se ti občutku pojavljajo sami od sebe v skaldu s temi pričakovanju.”

Ena zelo zgrešena ocena tega dogajanja. Težava je, da se delovanje Bruna zgnete v običajne formule, nam še bolj jasno v nadaljnem pojanilu pove pro. Fishera. On definira nekakšno „ medfazo“, ki se nam zdi zelo sumljiva in pravi:
“ On ( Bruno) je tu instiktivno razvil nekaj novega, medfazo med avtogenim treningom in sugestijo.”

Pri tem je zanikal je delovanje višje sile, za občutke , ki se pojavljajo ob tem pa je dejal da so posledica oblike sugestije Bruna Groninga , in pred javnostjo se je šlo z dobro zavestjo in sledila je izjava:
“ Znanost je odkrila skrivnost Bruna Groninga.“

No psihoterapevt dr. G. R. Heyera je nekoliko let kasneje dal naslednjo razlago, ki pravi da se delovanje Bruna nahaja „ daleč izven delovanja psihoterapije s pomočjo sugestije“ in da se lahko prepozna „ samo delno srodnost v osnovi“. Poudaril je da se „ včasih previsoko postavljene znastveno opazovanje ne sme dovoliti to zablodo , da se to zdravilno-ozdravilno delovanje že vnaprej bremza brez točnega spoznanja, da bi se tako ulovilo v staro poznano napako , ki aroganto trdi: Tako nekaj ne obstoja! On je sprejel, da obstoja še neka nepoznana veličina katera je nosilni faktor v delovanju Bruna Groninga. Imenoval jo je „ veličina x“.

Bruno Groning je to, v javnosti to nepoznano veličino, ki jo še večji del znanosti danes pravilno ne imenujejo in ne prizna, vedno imenoval, kadar bi ga vprašali kako lahko pojasni to delovanje okoli njega:
„ Ne zdravim jaz“ Jaz“, ampak „ Ono Nekaj“ vodi človeka po poti mojega učenja v veri do njegove ozdravitve“ „ Ne zahvaljujte se meni, ampak Bogu“.

V nekem predavanju je opisal svoje delovanje takole:
„ Pripravljen sem vam prenesti to kako je meni dana moč, ne od človeka, temveč resnično od našega Gospoda Boga, da bi jaz lahko pomagal človeštvu in ga ozdravljal. Nikoli ne recite da sem vas jaz ozdravil. Ne! Vera v Boga, povezanost z Gospodom Bogom , to je ozdravljajoči val katerega ste sprejeli, ki gre preko mojega telesa ali skozi njega. Jaz sem samo mali posrednik, nič več od tega, povsem mali transformator. Od mene lahko dobite energijo, toda povsem je od vas odvisno kako jo boste sprejeli.“

„ Regulacija „ ( Regulingen: izgovorjava: Regelungen)- čiščenje telesa.

Ko je Bruno Groning na kocu svojih predavanj vprašal prosotne, če so kaj občutili v svojem telesu, bi prisotni pogostoma dajali opis bolečin, ki so bile močnejše kot pa so se pojavljale za čas predavanj. Videlo se je na Bruno Goringu, da se je veselil teh izjav, zelo pogosto največkat na za čudenje prisotni ,ki so iskali ozdravitev, niso mogli prepoznati ničesar dobrega v teh pojavnih bolečinah. Te reakcije, ki si izzvane od ozdravitvene energije in , ki so se pokazale kot okreljene , oz. Spremenjene tegobe ali bolečine, je Bruno imenoval „ regulacija.

O tem fenomeni je rekel naslednje:
„ Regulacijska bolečina mora obstojata. Nekateri ljudje se tega bojijo, če nastopi regulacijska bolečina, mislijo da je nastpilo poslabšanje. Drugi so običjano govorili: „ Namesto da ljudje ozdravi, jih on dela še bol bolne“- Zaradi tega vas opozarjam, ko regulacijska bolečina pride, vzdržite. Nič se slabo ne dogaja, ampak človek samo ozdravlja.“

Bruno Groning je v regulacijah videl proces čiščenja, reakcija , ki se pojavi kadar ozdravitvena energija za objeme področje telesa in duše na katerih je nastala motnja-disharmonija( bolezen). V njih se prav tako lahko prepoznajo tudi zunajni znaki preobrazbe ali ponovne regulacije motečih telesnih in duševnih finkcij.. Pogosto se regulacije manifestirajo kot bolečine ali obstoječi simptomi obolenja postanejo za bolnika močnejše, slabše ali se jih sploh ne more občutiti v isti obliki.

Se pa tudi lahko opazi reakcije kot to, driska, bruhanje, splošna izščrpanost, slabost itd.... Kadar nastopi regulacija, je to dober znak saj postane jasno, da človek reagira na zdravilni tok in da se je začel proces čiščenja v njegovem telesu.

Ana K. je bila bolana več kot 13 let od paralize leve strani kot posledice možganske kapi z izlivom krvi v desno polovico možganov. Ko je prvič dobila zdravilni tok v svoje telo, je občutila drhtenje, v desni polovici glave po so nastale bolečine. Da bi to razumeli je potrebno pogledati anatomska dejstva v telesu. Če obstaja paraliza leve strani telesa tedaj so poškodovane določene celice desne polovice možganov. Z neverjetno preciznostjo so regulacijske bolečine nastopili točno na strani glave kjer je pred 13 leti možganska kap poškodovala možganske celice.

Če ne prej mora na tem mestu vsakemu človeku biti jasno, da je zdravilno energijo popolnoma napačno v svojem delovanju razumeti kot namišljeno ali kot sugestijo. S medinskega zornega kota gledano se možganske celice ne regenerirajo. Prekinitev organske paralize živcev po nekaj dnevnih, ki je bila prisotna več kot eno desetletje, se ne more pojasniti.

Znani zdravnik Paracelzus je že v začetku 16. stoletja vedel za fenomen prečiščevanja( regulacijskih) bolečin. Iz njegovih zapisal najdemo naslednje:
“ Tisti, ki želi ozdraviti, mora imeti na umu da to ne gre brez bolečin(…) , in kako mi našo hrano dobimo skozi znoj, tako je tudi tu: Pozdravili se bomo od bolezni v našem znoju, z bolečinami.”

Poznan je pojem “ prvega poslabšanja „. Po dajanju zdravila se pogosto lahko opazi, da se nekaj časa simptomi bolezni poslabšajo preden nastopi ozdravitev.

Bruno Groning je zelo jasno poudarjal pomembnost misli v prehodnem obdobju do ozdravitve. Proces regulacije se sproži z duhovno močjo, ki je Bog sam, in tako pride pod vpliv misli posameznika. Z negativnimi mislimi, npr. skrbmi ali razmišljanjem o bolezni, se človek zapira za vstop te zadravilne energije, kar lahko vsakdo opazi na sebi. Proces regulacije je posledica te duhovne moči, ki vpliva na človeka. Sam proces čiščenja je odvisen od
te ozdravitvene moči. Iz tega razloga je povsem razumljivo, da je Bruno stalno opozarjal da se, posebaj v obdobju prilagajanja treba zelo paziti z kom se družimo.

Fredrich Retlow je v svoji knjigi „ Zdravilska energija Bruna Groninga njegova narava in njegovo delovanje napisal o tem prehodnem obdobju naslednje:

Od velikega pomena za to prehodno stanje in čas, dokler ozdravitev ni dodobra v rokah, so naši misli. Posebno pri zdravljenju s pomočjo zdravilnega Božjega toka Bruna Groninga, do katerega je materialističi svet bil
nezaupljiv in poln negacije, obstoja nevarnost da negativne misli, zlonamerne ocene vstopijo v bolnika in s sugestivno močjo zrušijo vero v Bruna in njegovo znanje, in s tem vero v svojo ozdravitev.

Povsem razumljivo je, tak škodljiv vpliv, če ga bolnik registrira v svoji emociji, izriva to zdravilno energijo, ki stalno deluje. Takšen povratek v prejšnjo bolezensko stanje ima zvezo z rušilnim vplivom negativnih misli. Misli so moč, ki ima svoje specifične vibracije in žarčenje. Tako kot lahko peč oddaja svojo blagodejno toploto, nam optimistične misli, ko se misli dobro ali nezdrave pesimistične škodujejo.

Ko zaradi tega bolniki, ki so doživeli tok zdravilne energije, morajo iz harmoničnega okolja dobrih, razumevajočih ljudi stopiti v kontakt v krog drugačnih ljudi, skupino cinikov, dvomljivcev in nevernikov, tedaj iz navedenih razlogov se lahko zopet vrne bolezen. Ljudje imamo strahovit vpliv drug na drugega!

Iz teh razlogov je pametno biti povsem tiho in takim ljudem ne govoriti o zdravilni energiji. Ko se konča prehodno obdobje in zdravstveno stanje stabilizira, je potrebno biti previden.

Vsaka negativna misel, vsaka misel vezana na bolezen nasprouje pretoku ozdravitvene energije in njene moči. Misli na zlo človeka obkrožijo kot „megla“ tako da se svetle božasnke energije ne morejo izlivati v njega. Tako se mora človek kot prvo od znotraj „ izprazniti“ od teh negativnih miselnih predstav, se miselno od njih ločiti, vkolikor želi v sebe sprejemati to kar je dobro. Tedaj se čiščenje telesa od teh negativnih energijh dogaja.

Toda veliko ljudi non-stop mislijo na svojo bolezen in taškne misli se jim zdijo povem normalne. Stalno jih obkrožajo misli okoli vsake besede, ki jih je izgovoril zdravnik, vsako spremembo se opazuje z velikim strahom in razume kot predznak poslabšanja. Misli o bolezni izpolnujejo takšne ljudi s takšno močjo, da je redko mogoče drugačna tema pogovora. Niti ne slutijo, da se stalno vežejo v mislih s tem kar občutijo kot zlo česar se pravzaprav želijo rešiti. In neprestano vtisnjejo svojo nezavedno sliko bolezni in njenega poslabšanja. Le malo njih prepozna vzrok v sebi samem. Ostaja nerazumljivo, da celo zdravniki zaradi enostraskega vpliva na telo jim te zveze ostanejo nejasne. Na tak način se človek reši odgovornosti do svojih misli z vsemi znanimi posledicami.

V psihosomatskih bolezni se je pred leti razvila nova smer: psiho-nervro-imunologija. V tem specialnem področju raziskuje se vpliv človekovih misli in občutkov na njegov imunološki sistem. Dokazano je da negativne misli in čustva delujejo škodljivo na imunski sistem.

No to znanje ne predstavlja ničesar novega. Že Paracelzus, največji zdravnik v začetku nove dobe( 1494-1541), je govoril o “ notranjem zdravniku” v človeku , ki kot notranji zdravnik stoji pri roki celotnemu organizmu in pomaga kot sprejemnik in ponovni stvarnik zdravja.

Znana angleška duhovna zdravilka Diana Craig, stalno je govorila svojim pacientom o moči njihovih misli, tako kot v pozitivnem kot negativnem smislu. Prepričana v to, da vsak v glavnem sam kriv za svojo bolezen, s tem ko ko razmišlja negativni v mislih pride to disharmonije. Da bi se pozdravil, mora posameznik se potruditi da “ spremeni miselne trde vzorce in da spremeni negatvine misli v pozitivne.“

Francoski lekarnar Emil Coe je uvidel da z izjavami kot : „ To je izjemno zdravilo s tem se bo od Vas vse zopet hitro izboljšalo tudi zdravnik ni mogel nič boljšega predpisati in dana zdravila so imela boljše delovanje. On je iz teh spoznanj razvil metodo zavestne sugestije. Misli je , da v človeku obstaja gradbena in oblikovalna moč, ki jo je imenoval „ naši najvernejši in najboljši pomočniki“. Drugi , ki so prišli do podobnih spoznanj, so to imenovali „ skrivnostni pomočniki v nas“ ali „ notranji zdravniki“, ki so v svoji delovanju bistveno odvisni o vrsti naših misli.

Cou je jasno pokazal na nevarnost negativnih misli , ki paralizirajo delovanje teh notranjih moči. Ljudem je dal takoimenovane pozitivne avtosugestije, besede , ki bi si vedno in čimolj jasno moral bolnik predstavljati v svojem delovanju. Najbolj poznana formula je:

„ Z vsakim dnem sem vse boljši in boljši.“
Cou je končno govoril o zakonu -realizaciji misli:“ Vsaka misel , ki nas izpolnuje, se trudi z vso silo da se realizira v kolikor je to možno v okviru naravnih zakonitosti.“

Avstrijski zdravnik dr. Med. Erich Rauch, zaposlen v državni službi, je prevzel Couovo metodo in zapisal o tem v svoji knjigi „ Avtosugestija in ozdravitev „ :

„ Mi na splošno nimamo pojma kakšne ogromne moči spijo v vsakem človeku! Moči , ki lahko vplivajo na velike stvari če ih človek prebudi z močjo vere v sebi in svoji moči usmeri na prave poti! Iz tega razloga se že v samim globokim, močno verovanim mislih pripisuje usodna vloga., Ulogo, ki je zelo pomembna.
Dr. Rauch izrecno poudarja , da se ne govori z drugimi ljudmi o boleznih, o negativnem mišljenju in govoru pa vidi „ smrtni greh do notranjega zdravnika“

„ Negativne izjave samo krepijo moč negativnega nad nami in otežuje nam osvoboditev bremen življenja.“

Dr. Rauch nadalje piše:
„ Celo razvoj najtežjih bolezni kot so to rak lahko in je v bistvenem-miselnem vplivom na sebe samega. To drži kot za akutne tako tudi za kronične bolezni. Celo za infekcijske bolezni, kar nedavno ponovno podčrtal prominentni znastvenik, pro. V.E. Frankl, v svojem svečanem predavanju v društvu zdravnikov v Beču.

„ Imunološki stanje oz. obrambeno stanje človeka se odreja v bistvenem z njegovim afektivnim stanje“.

Vsa trpljenja , ki so izzvana z nesrečo, poškodbami in zlomi kosti, ki so, kakor se samo to zdi, zelo daleč od vsega duševnega, je odvisno v procesu ozdravitve od notranjege naravnanosti zavesti, in samim tem tudi od miselnega vpliva poškodovanega na samemu sebi.

Ameriški zdravnik dr. Simonton vključuje v svoji zdravniški praksi delo in moč misli. Njegove izkušnje so ga pripeljale do razvoja metode, ki spominja na tisočletni način ozdravitve , ki so priiporočali medicinci in šamani, čeprav dr, Simonton ni poznal to staro znanje.

Za njegovo delo je bistvena tehnika vizualizacije tudi prav tako imenovana imaginacija, slikovna predstava enega določenega željenega stanja, s pomočjo zavestne usmeritve misli v to smer, npr. zdravje.

On uči svoje paciente da si pored konvencialne terapije proti raka stalno slikovito zamišljajo svoje zdravje in zmago nad rakom. Od 1974. do 1981. je izdelal veliko študijo z revolucionarnimi rezultati. Lahko je dokazal, da pacienti, ki so se podvrgli njegovi terapiji, v povprečju v dvakratniku dlje živijo od bolnikov od raka, ki so zdravilni z običjnimi terapijami v najboljših medicinski centrih.

Tako se govori da je s svojo terapijo lahko rešil, deloma in ozdraviti določeno število rakastih bolnikovka kateri so na drugih mestih bili že odpisani. Simonton je prav tako odkril da so je predvsem rušilne emocije kot so to potlačena jeza, strah in nezmožnost stvaritve v telesu človeka pogoji, da prde lahko do razvoje bolezen raka.

Zaradi tega on svoj prvi cilj vidi v tem, da svoje paciente pripelje do preobrata v razmišljanju. On poučuje svoje paciente da so najvažnejši faktorji pri zmanjševanju raka oni sami in njihova vera v sebe.

Primer ozdravitve:
„

Bruno Groning je živel življenje svetnika njegovo življenje in dela to dokazujejo. O tem ni nobenega dvoma. Deluje tudi sedaj iz onostranstva in to je velika milost za nas, ki smo na tej strani zavese. Kdor kontaktira z njim bo imel velike koristi. Sam sem to izprobal in lahko mirno potrdim , da res deluje. Njegova metoda je tako preprosta, da se nam v 21. stoletju zazdi kot pravljica lahko jo razume tudi otrok in to je frapantno spoznanje kako smo lahko skozi Bruna deležni Božanske energije in to na najbolj preprost način! Kot vemo človek in njegov svet niso usklajeni z Božansko namero, ki se tiče tega sveta in človeštva in zaradi tega ne vibrirajo v harmoniji z Božanskim načrtom. Ta naš svet in to človeštvo so v disharmoniji z žarčenjem Svetega Duha. To je razlog slabosti našega obstoja. To je razlog vsej bedi, bolečin, boleznimi in smrti. Evo te enostavne metode:

Vsedemo se na stol roke in noge ne križamo roke z dlani navzgor položimo na bedra zapremo oči in zgovorimo:

Einstele: ( izgovorjava: Ajnštelen)
Človek se odpre za sprejem Božje moči, sprejmo jo vase.

Nato izgovoriti: Heilstrom: (izgovorjava: Hajlštrom)
Tako je Bruno označil duhovno moč, ki pozroča ozdravitev. Uporabil je tudi pojma kot sta, ozdravitveni val ali Božja moč.

Regelungen: ( izgovorjava: Regelungen)
Skozi dotok te moči, se v telesu prične proces čiščenja, ki se lahko izrazi tudi boleče. Bolezen bo izščiščena iz telesa. To je Bruno poimenoval Regelungen.

Konec

Miran Zupančič