Vsem, ki razmišljajo s svojo
glavo in ljubijo svoje otroke ...

Veliko religij uči o Bogu, jeznem, maščevalnem in skrivnostnem starcu, zato je razumljivo, da se mnogi razmišljajoči odvračajo od takšnega, kakršen je naslikan po zmotnih človeških predstavah. Sredi popolne radosti, lepote, ljubezni, plemenitosti, modrosti, mladosti in nesmrtnosti pa prav starec, ki se mu kdaj tudi kaj ponesreči?! Ljudje pač drugim pogosto pripisujemo predvsem svoje lastnosti in dejanja.

Zmotno ali zlonamerno je zavajanje vernikov, da je ubijanje kdaj tudi opravičljivo ali celo po Božji volji – pa naj gre za človeka ali žival. Žrtvovanje ljudi in živali je Bogu groza. Bog od Abrahama nikakor ni zahteval, da mu žrtvuje svojega sina. Svetopisemski očak ga je res tako razumel.

A še preden je dvignil roko nad najljubšega sina, je bil po duhu varuhu, angelu, opozorjen, da mu je Bog sicer naročil, naj se odpove temu, kar mu je najljubše. To je namreč bilo Abrahamovo poveličevanje sina, ki ga je postavljal nad vse druge. Tej grešnosti naj bi se torej odpovedal - in ne sinu!

Bog-Oče tudi Jezusa ni poslal na Zemljo umret grozljive smrti na križu. Ljudem je bil vzor za popolno, ljubeče življenje. Z vsemi, ki bi mu zavestno in v vse večjem številu sledili, bi naj že pred skoraj dva tisoč leti osnoval notranje Kraljestvo miru. A so mu visoki duhovniki in oblastniki to preprečili, človeštvo pa pustili še naprej tavati v nevednosti, nasilju in trpljenju.

Kljub temu njegovo prekinjeno poslanstvo ni bilo zaman. Ob besedah na križu: »Dopolnjeno je,« je za vse ljudi in duše v onstranstvu razpršil del svoje božanske dediščine. S tem je preprečil zmago temnih sil ter degeneracijo in neznansko boleč razkroj duš, vseh življenjskih oblik in stvarstva.

Torej nam ni odvzel vseh grehov za nazaj in vnaprej. Če bi to držalo, bi med nami ne bilo nobenih nesporazumov in tudi ne trpljenja… Sprejel je odgovornost, da nam pomaga spoznati naše slabosti – če to hočemo – da jih z upoštevanjem njegovega nauka premagamo, jih ne ponavljamo več in se vrnemo k Večnemu Očetu.

Hvaležnost, ker s to vednostjo laže dojemam dogajanja v svetu v prelomnem času, ko vse bolj klije slabo seme vseh nas, odvrnjenih od ljubezni, me je vodila, da to ob praznovanju velike noči delim z vami.