Bombaž slovi po svoji udobnosti in mehkobi. Je naravno vlakno z odličnimi lastnostmi in se že najmanj 5000 let predeluje v tkanine in obleke. Že Maji in Inki so 5000 let pred Kristusom načrtno pridelovali bombaž.

Prijazen do kože, odporen, diha in lahko ga peremo na vioskih temperaturah. To so vse pozitivne lastnosti te tkanine. A na žalost vsebuje danes navadna bombažna majica velik delež kemije. Pri obdelavi oziroma plemenitenju bombaža se pogosto uporabljajo formaldehidi in težke kovine z alergenskimi in rakotvornimi potenciali, ki lahko ob nošenju preidejo naravnost na ali v kožo.

Negativne novice prinaša tudi konvecionalni način pridelave bombaža. Posebej pri intenzivni pridelavi bombaža te sicer zelo uporabne rastline, se kažejo dramatični stranski učinki. Več kot 10% vseh svetovno porabljenih pesticidov, med drugim tudi najnevarnejsih živčnih strupov, se uporablja pri predelavi bombaža. Ne da se samo, zaradi proizvodnje poceni majčk s kratkotrajnim rokom nošenja, porabijo ogromne količine pitne vode, zastruplja se tudi podtalnica. Celoten pridelek bombaža iz kontrolirane ekološke proizvodnje je leta 2001 štel le 6 000 ton, kar je le 0,03% celotne svetovne proizvodnje.

Bombaž in genska tehnika
Zaradi velikih potreb po semenih, je v bombažu tudi veliko lukrativnih potencialov za internacionalne koncerne. Iz tega razloga je bombaž, kot tudi nekatere druge svetovne kulturne rastline (soja, koruza, riž), predmet genskih sprememb.

Konvencionalni način pridelave: Slike opustošenja in smrti
Kljub globoko v tla segajočim koreninam, rabi bombaž relativno dosti vode. Poleg vode pa rabi tudi direktno sončno svetlobo. Ker lahko močni nalivi poškodujejo rastline, bombaž pridelujejo v suhih subtropskih krajih z namakanjem, kar povzroča upad vodne gladine (Aralsko morje, npr. je sedaj bolj podobno puščavi), pretirano slanost in tako pomanjkanje pitne vode. Torej grozljive posledice za prebivalce, ki so živeli od ribolova in kmetijstva.

Za ene samcate kavbojke se porabi za pridelavo bombaža do 8000 litrov vode.

Ker se v vlažnih in vročih pogojih bolezni in škodljivci hitro širijo, uporabljajo pesticide. Zastrupitve in nesreče s smrtnim izidom so na bombažnih plantažah v Južni Ameriki, kjer uporabljajo letala za pršenje pesticidov, na dnevnem spisku. V pokrajini ob Aralskem morju pa se od srede 70-ih let kažejo učinki razpršenih pesticidov v obliki infekcijskih bolezni, kot so tuberkuloza in hepatitis, bolezni dihal, rak, visok delež umrljivosti otrok in anomalije.

Za znižanje stroškov in višanje produktivnosti uporabljajo za žetev rastline stroje. Zato je potrebno uničenje zelenih delov rastline s pomočjo herbicidov. Pri tem se poslabša kvaliteta žetve, kajti stroj zagrabi tudi nezrela in pokvarjena vlakna, kot tudi delčke listja, ki ostanejo. Tako je razumljivo, zakaj poceni majčke po enkratnem nošenju in pranju izgledajo staro.
Dramatične posledice konvencionalne pridelave vodijo v slepo ulico. Naraščajo stroški za vedno več pesticidov, ki so potrebni za vedno večje število odpornih škodljivcev. Ekološka katastrofa in zadolženi kmetje kličejo po drugačni vrsti proizvodnje. A na osiromašeni zemlji in mrtvi flori in favni je zelo težko uveljaviti nov biološki sistem. Vseeno pa je vedno znova slišati majhne in velike zgodbe o uspehu ekološke pridelave bombaža.

V ZDA in Turčiji so bili konec 80-ih narejeni prvi poskusi ekološke pridelave. Danes se v nekaj manj kot 20 državah sveta uspešno prideluje eko-bombaž. Na primer eko-bombaž za Fair-tradovske majčke prihaja iz Ugande (proizvajalec LamuLamu).

Vir: http://www.biothemen.de/index.php?go=http%3A//www.biothemen.de/Oekologie/rohstoffe/baumwolle.html