Piše: Maja Južnič Sotlar v novi Vivi www.viva.si

KAKO ZDRAV JE VAŠ METULJČEK?

Ščitnica, majhna žleza z notranjim izločanjem, ki leži na sprednji spodnji strani vratu in ima obliko metulja, je še kako pomembna za pravilno delovanje našega telesa. V kri izloča dva hormona: tiroksin (T4) in trijodtironin (T3), ki prehajata v različna tkiva v telesu in vplivata nanje. Kot pravi doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med. s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, je pri tem veliko pomembnejši vpliv T3 kot T4.

Poenostavljeno rečeno, ščitnični hormoni pospešujejo presnovo. Vplivajo na mišične celice, pa tudi na srčno mišico, kosti, možgane, prebavila, kožo, dihala, druge žleze in tudi sami nase. Poleg tega ščitnični hormoni sodelujejo pri uravnavanju telesne temperature, omogočajo normalno delovanje celic, pri plodu in majhnem otroku pa normalno rast in razvoj možganov.

Kot pravi sogovornica, mora biti raven ščitničnih hormonov v krvi v normalnem območju, za kar skrbi hipofiza, žleza, ki leži na bazi možganov. Hipofiza zazna raven ščitničnih hormonov v krvi in na osnovi tega izloča tirotropni hormon (TSH). Normalna raven TSH in ščitničnih hormonov v krvi pomeni normalno delovanje ščitnice in hipofize. Če hipofiza zazna, da je ščitničnih hormonov premalo, se raven TSH v krvi zviša, če pa hipofiza zazna, da je ščitničnih hormonov preveč, se raven TSH zniža. Hipofiza torej deluje kot termostat.

Če je ščitnica povečana …
… vendar deluje normalno, govorimo o golši. Ščitnica je lahko povečana enakomerno (difuzna golša), lahko pa vsebuje enega ali več vozličev (nodozna golša). Če povečana ščitnica deluje normalno, ne povzroča težav drugje v telesu, ampak samo lokalno, na vratu. Bolnik ima lahko na vratu oteklino, pesti ga občutek tiščanja in tujka v vratu, težko požira, njegovo dihanje pa je oteženo – sprva le pri naporih, pozneje tudi v mirovanju, razlaga sogovornica.

Če je delovanje prešibko …
"Prešibko delovanje ščitnice je najpogosteje posledica avtoimunske bolezni ščitnice – hašimotovega tiroiditisa, ki je neke vrste kronično vnetje ščitnice. Pri tej bolezni, za katero obstaja genetska predispozicija, ščitnica postopno propada, ker jo telo obravnava kot tuje tkivo. Pogostejša je pri ženskah. Med vzroke za prešibko delovanje ščitnice spadata še stanje po operaciji ščitnice in stanje po zdravljenju z radioaktivnim jodom.

Za prešibko delovanje ščitnice (hipotiroza) je značilno, da se presnova upočasni, od stopnje hipotiroze pa je odvisno, v kolikšni meri. Pri blagih oblikah bolezni navadno ni težav ali pa pri bolniku pride samo do rahle utrujenosti, glavobolov in povečanja telesne teže. Pri bolj razviti bolezni se navadno pojavijo še zelo suha in hladna koža, otekline vek in obraza, suhi in pusti lasje, ki se nagibajo k izpadanju, in zaprtje.

Bolnika zebe, zelo je utrujen, zaspan in slabše sliši, pri ženskah menstruacije pogosto postanejo močnejše in dolgotrajnejše, srčna akcija se upočasni, poviša se diastolični krvni tlak, lahko pa se zviša tudi raven holesterola v krvi," pojasnjuje dr. Gaberšček.

… ali premočno
Čezmerno delovanje ščitnice (hipertiroza) je najpogosteje posledica avtoimunske bolezni ščitnice (bazedovka) ali avtonomnega tkiva v žlezi. Pri bazedovki v telesu nastajajo posebna protitelesa, ki se vežejo na ščitnične celice in jih spodbujajo k izločanju čezmerne količine ščitničnih hormonov. Tudi za to bolezen obstaja genetska predispozicija, pogostejša pa je pri ženskah.

Avtonomno tkivo pogosto nastane v povečanih, zlasti vozličastno spremenjenih ščitnicah. Zanj je značilno, da ne uboga mehanizmov, ki uravnavajo delovanje ščitnice, pač pa avtonomno izloča čezmerne količine ščitničnih hormonov. Bolniki s čezmernim delovanjem ščitnice so živčni, čutijo notranji nemir, drhtijo, se znojijo, razbija jim srce, hujšajo, pogosteje odvajajo blato, izpadajo jim lasje, so utrujeni, mišice so oslabele.

Ob simptomih k zdravniku
Vsakdo, ki ima zgoraj naštete simptome, naj obišče svojega osebnega zdravnika, svetuje dr. Gaberšček. "Če bo zdravnik posumil na moteno delovanje ščitnice, bo bolnika poslal v laboratorij, kjer mu bodo izmerili raven TSH v krvi, če ta ni v normalnem območju, pa še raven ščitničnih hormonov. Osebni zdravnik bo v primeru patoloških izvidov bolnika napotil v ambulanto za bolezni ščitnice."

Sogovornica nadaljuje, da v ambulanti za bolezni ščitnice pri vsakem bolniku najprej opravijo podroben klinični pregled in ultrazvok ščitnice, po potrebi pa še scintigram ščitnice. "Pri tej preiskavi bolniku vbrizgamo v žilo majhno količino izotopa, ki se za kratek čas nabere v ščitnici in oddaja sevanje, tega pa zazna posebna kamera in ga pretvori v sliko.

Scintigrafija ščitnice je koristna za opredelitev vozličev v ščitnici. S scintigrafijo odkrivamo tudi avtonomno tkivo. Včasih se tirolog odloči še za punkcijo vozličev v ščitnici. Opravi jo s tanko iglo s pomočjo ultrazvoka. Citolog potem vzorček pregleda in oceni, ali je sumljiv za raka ščitnice."

Zdravljenje odvisno od vrste težav
Zdravljenje ščitnice dandanes poteka na različne načine, ki so seveda odvisni od vrste težav.

Povečana ščitnica – golša
Kot pravi dr. Gaberšček, golš, ki ne povzročajo večjih težav, ne zdravijo. "Če je citološka analiza sumljiva, če golša raste ali povzroča težave na vratu, se odločimo za operacijo. Po posegu morajo bolniki jemati preparat, ki vsebuje tiroksin, in sicer v takšnem odmerku, da se raven TSH normalizira."

Pri tej operaciji sta možna dva zapleta: okvara živca, ki oživčuje glasilke (v tem primeru so bolniki prehodno ali trajno hripavi), in poškodba obščitnic. Pri tej poškodbi mora bolnik prehodno ali trajno jemati preparat vitamina D in kalcij. Zapleta sta zelo redka in se zgodita pri približno enem odstotku bolnikov.

Prešibko delovanje ščitnice – hipotiroza
Zdravljenje prešibkega delovanja ščitnice ali hipotiroze je po besedah dr. Gaberšček enostavno. "Bolniki jemljejo preparat ščitničnega hormona tiroksina v tolikšnem odmerku, da so njihovi izvidi normalni. S takšnim zdravljenjem povsem nadomestimo primanjkljaj. Kakovost življenja je ob urejeni bolezni odlična, simptomi hipotiroze pa med zdravljenjem postopno izginejo."

Čezmerno delovanje ščitnice – hipertiroza
Čezmerno delovanje ščitnice (hipertirozo) zaradi bazedovke začnejo zdraviti z zdravili, ki zavirajo tvorbo ščitničnih hormonov. "Raven nam navadno uspe normalizirati v nekaj tednih, zdravljenje pa v večini primerov traja približno dvanajst mesecev. Če nam v tem obdobju ne uspe umiriti bolezni, če nastopijo neželeni učinki zdravil ali če ima bolnik prizadete tudi oči (endokrina orbitopatija), se odločimo za dokončno zdravljenje ščitnice. Najpreprostejše in najvarnejše je zdravljenje z radioaktivnim jodom.

Bolnik ga zaužije v obliki kapsule. Radioaktivni jod se nabere v ščitnici, kjer s sevanjem umiri čezmerno aktivirane celice. Žleza se postopno zmanjša. Po zdravljenju bazedovke z radioaktivnim jodom najpogosteje pride do prešibkega delovanja ščitnice, ki pa ga je veliko laže zdraviti kot premočno delovanje ščitnice. Če jih jemljemo v ustreznem odmerku, zdravila proti prešibkemu delovanju ščitnice nimajo neželenih učinkov, medtem ko imajo lahko zdravila proti čezmernemu delovanju ščitnice tudi težke neželene učinke.

Povzročijo lahko kožne alergije, najhujši neželeni učinek pa je agranulocitoza (nenadno znižanje ravni belih krvničk), zaradi česar bolniki postanejo dovzetnejši za okužbe. Bolnikom, ki jemljejo ta zdravila, svetujemo, da jim v primeru zvišane telesne temperature pregledajo krvno sliko. Radioaktivni jod nekaj sevanja pošilja tudi v bolnikovo okolico, zato bolniki dobijo navodila, kako naj ravnajo po vrnitvi domov.

Če upoštevajo navodila, okolica ne prejme več sevanja, kot ga je v naravi. Čezmerno delovanje ščitnice zaradi avtonomnega tkiva zdravimo z radioaktivnim jodom. Pri teh bolnikih po zdravljenju z radioaktivnim jodom ščitnica pogosto še leta deluje normalno," pojasnjuje sogovornica in sklene z besedami, da je treba bolnikom kljub temu enkrat na leto preveriti raven TSH, da ujamejo trenutek, ko žleza začne pomanjkljivo delovati.

Maja Južnič Sotlar