120 sekund je zadostovalo, da so se pomisleki o škodljivosti  gensko manipuliranih rastlin razblinili v zrak. 1998 je priznan biolog Arpad Pusztai iz škotskega Rowett-Institute imel dveminuten intervju. V njem je izrazil skrb, da je uživanja gensko spremenjenih živil lahko nevarno. Dva dni pozneje je ugleden znanstvenik ostal brez službe.

V enem izmed poskusov je Arpad Pusztai mlade podgane hranil z gensko spremenjenim krompirjem. Posledično so se skrčili njihovi organi, prav tako je poškodbe utrpel njihov imunski sistem. Nakar je postal renomiran znanstvenik brezposeln. In od takrat je samoumevnost svobodnih raziskav trajno oškodovana.

Kako verodostojna so dandanšnja znanstvena poročila je odvisno od financerja za dotično znanstveno naročilo. V tovrstnih primerih je jasno, da javnost izve samo tisti del, ki jo naročnik želi izdati. Profesor dr. Gilles-Eric Séralini iz francoske universe Caen je nenadno prekinjen Pusztainov poizkus v nespremenjeni obliki nadaljeval.

Podgane je hranil z gensko spremenjeno koruzo. Rezultati opažanj so bili zaskrbljujoči: čez 90 dni je njihova krvna slika pokazala spremembe, prišlo je do dviga krvnega sladkorja, ledvice so se skrčile  in vnele. Zastopnik Nemškega znanstvenega inštituta za prehrano in živila je te študije označil brez prave povedne moči. Opisane organske in presnovne spremembe so po njegovem mnenju normalna zadeva, o kateri si ni treba beliti glave. Tudi ostali zagovorniki genske manipulacije opisanim poškodbam ne pripisujejo prevelikega pomena.

Herbicidi v gensko spremenjenih rastlinah

Profesor dr. Gilles-Eric Séralini je svoje raziskave razširil tako, da je vzel človeške celice in jih zmešal s herbicidom Roundup (sredstvo proti plevelu). Na tem mesto naj omenim, da je več kot 90% gensko spremenjenih rastlin ustvarjenih, da vase sprejmejo pesticide (proti škodljivcem), brez da bi odmrle oziroma, da tudi same razvijejo nove (lastne) pesticide. En tak primer je gensko spremenjena soja Roundup Ready, ki je zaradi genske manipulacije odporna na herbicid Roundup.

Pri Séralinijevih poizkusih se je izkazalo, da ima rastlinsko sredstvo Roundup strupen vpliv na placento in embrionalne celice. Odmerki so ležali pod tistimi, ki jih odmerjajo v kmetijstvu. Motena je bila tudi proizvodnja spolnih hormonov. Profesor dr. Gilles-Eric Séralini je opozoril, da bi velike količine pesticidov v GS rastlinah srednje oz. dolgoročno vodile do slabšanja zdravja. V živalskem svetu so poškodbe zaradi  kopičenja pesticidov v telesu že dokazane.

Čeprav raziskujejo najvišje količine pesticidov v rastlinah, prihaja pri GS rastlinah do novih presnovnih poti z novimi odpadnimi snovmi. Izvedenci so mnenja, da gensko manipulirane rastline še zdaleč niso dovolj raziskane. Medtem je iz ZDA prispela vest, da je za GS sojo vrste Roundup Ready potreben veliko večji nanos pesticidov, ker je tudi plevel postal odporna na herbicid Roundup. Zaradi tega so preostanki pesticidov v rastlinah neizogibni. Predpostavlja se, da bi se zaradi tega dvignile dovoljene meje za živila in krmo; tovrstni ukrepi tudi v preteklosti niso bili neobičajni.

Za primerjavo: GS-sojo ponuja koncern Monsanto (ki je bil v času vojne v Vietnamu eden izmed 37 proizvajalec rastlinskega pesticida Agent Orange). Glede na Greenpeacova poročila podjetje ne služi denarcev samo z GS-semeni, marveč tudi s škropivi. Poročilo iz leta 2001 (www.netlink.de/gen/Zeitung/ 2001/011103a.html) nakazuje, da je v ZDA od leta 1994 prišlo do povečanja v ponudbi GS-hrane. Konec leta 1999 je bilo mogoče na podlagi številk bolnikov predložiti, da se je od leta 1994 povečalo število bolezni povezanih s hrano za 10x.

Neoporečnost ne obstaja

V krmi za perutnino je mogoče najti predvsem GS-sojo in kuruzo, v azijskem delu tudi riž. Predvsem na primeru GS-soje se je že leta 1999 govorilo o zaskrbljujoči situaciji za človeka. Prebavne težave in pehanje življenjske moči sta bili dve najbolj očitni posledici, ki so ju povezovali z GS-sojo. Katere težave so še v nadalje povezane z GS-sojo in rastlinami zaenkrat še ni znano. Ampak pomankljive raziskave dandanes vsekakor niso vzrok za umestitev GSO v svet. Ljudje in živali postajamo preizkusni zajčki.

Nenadzorovane spremembe

Da imajo genske spremembe za posledico številne stranske učinke, mora biti jasno že vsakemu študentu biologije. S spremembo enega gena ali s križanjem novega gena v dedno zasnovo rastline se ne spremeni samo ena lastnost, kot nam to vedno znova poskuša dokazati Mendelsov nauk o dednosti, ampak potegne za seboj celo linijo nepredvidljivih sprememb. Genetska inteligenca prehodne dedne zasnove se pri manipulacijah očitno izgubi. Genska manipulacija je enostavno nepregledna.

Arpad Pusztai je gen neškodljivega zvončka križal z dedno zasnovo krompirja. Tako bi nastala snov lektin, ki bi krompir naredila odpornejšega proti škodljivcem. Lektin je sam po sebi popolnoma nenevaren. Z združitvijo z gostiteljem pa je pri podganah prišlo do krčenja organov in oslabitve imunskega sistema. Pri soji se je nehote skrižal gen, ki se je združil z genom, ki povzroča alergije.

Ob zaužitju te soje je pri občutljivih ljudeh prišlo do alergijske reakcije. Vse to dokazuje, da se nobeden ne spozna na zapleteno izmenično učinkovanje pri tvorbi sestavin, prav tako ni mogoče oceniti tveganje, ki je posledica igračkanja z geni. Šele sedaj raziskujejo vprašanja, kako rastlina dela s snovmi, kakšni so medsebojni učinki snovi in kako na snovi vpliva zunanje okolje. To neobstoječe znanje je dejansko predpostavka za uvedbo genske manipulacije. Tako je genska manipulacija tveganje brez učinka.

Nenazadnje doživljajo zaposleni v neki firmi, ki se ukvarja z gensko manipulacijo poraze, ker se teoretično učinkovanje manipulacije v praksi ne obnese (recimo pri GS-bombažu). Odkar je znano, da en in isti genski izsek v dedni zasnovi kodira različne amino-kisline za prenos presnovnih postopkov, je tudi znano, da je genska manipulacija iz današnjega vidika igra z ognjem.

GS-rastline v krmi za živali

V Argentini je 99% pridelane soje gensko manipulirane. Argentija stoji za ZDA na drugem mestu držav, ki  gojijo GS-sojo. Predvsem živalska industrija podpira  razširitev vzgoje GS-soje, kajti 80% pridelane soje je namenjena za krmo živalim. 50% vse soje v EU, ki jo dajejo živalim, prihaja (glede na Greenpeace) iz Argentinije. Nerazložljivi bolezenski pojavi pri živalih imajo eventuelen vzrok v najrazličnejših prehrambenih dodatkih in nenaravnih snoveh, ampak tudi v GS-krmi.

Kje vse se skriva genska tehnika?

Krmo, ki vsebuje GSO, je od aprila 2004 v EU potrebno prav tako posebej označiti kot ostala živila (pri čemer obvezno označevanje odpade, če produkt vsebuje manj kot 0,9% genskih rastlin). Potemtakem se lahko vsak rejec perutnine odloči ali bo uporabil GS-sojin drobir. Nenazadnje z uživanjem perutninjega mesa in jajc škodi samemu sebi. Kdor v trgovini kupuje jajca, meso ali mleko lahko zastonj išče možen navedek o načinu krmljenja živali. Tudi živila kot jogurt podobnih deklaracij nimajo. Ker večino gensko manipuliranih rastlin  predelajo v krmo za živali, je možnost, da jemo gensko manipulirane izdelke kot meso, mleko, jajca ipd. zelo velika. Naravovarstvena združenja se trudijo, da bi tudi ti produkti nosili oznake o načinu krmljenja. Sicer je dovoljeno, da ponudniki tovrstnih živil opozorijo na to, da živali niso hranili z GS-krmo.

Bio želijo razvrednotiti

Po najnovejših EU-sklepih bodo lahko (od 2009 naprej) bio-produkti, ki vsebujejo 0,9% gensko onesnaženih snovi, označeni z EU-bio-logotipom. Farmacevtski lobiji so spet ubili tri muhe na en mah.  Strategija, ki rodi sadeže. Najprej se bo čimveč produktov onesnažilo z GSO, nakar se bo lahko trdilo, da je gensko manipulacijo tako ali tako mogoče najti v vseh produktih in bo dovoljenje za GSO stalo na dnevnem redu. Svobodomiselni ekološki kmetje so seveda tem koncernom trn v peti. Da je EU in njeni sklepi mešalna plošča za take in podobne multinacijonalne koncerne, je verjetno postalo jasno že vsakomur.

V.H: www.initiative.cc