Piše: Dr. Bara Hieng Uriela v novi reviji Karmaplus

Alergijske bolezni so danes ena največjih skupin bolezni razvitega sveta. Že vsak tretji prebivalec Evrope ima kakšno od alergijskih bolezni in vse kaže, da bo čez 20 let imela alergijo že polovica prebivalstva. Zanesljivo je za to kriv tudi hiter in stresen način življenja v industrializiranem, onesnaženem okolju.

V alergologiji (to je veda o alergijskih pojavih) se pogosto uporablja izraz atopija, ki pomeni nagnjenost osebe k razvoju alergijskih bolezni. Ta nagnjenost je povezana predvsem z dednostjo. Če je eden od staršev atopik, je 30 odstotna verjetnost, da bo atopik tudi otrok.

V primeru, da sta atopika oba starša, pa verjetnost naraste na 60 odstotkov. Fantje imajo večjo možnost za razvoj alergij kot dekleta, vendar so le-ta za določene bolezni, kot je astma, bolj dovzetna. Edina zanesljivo učinkovita preventiva razvoja alergijskega obolenja pri otroku je, da ni izpostavljen cigaretnemu dimu.

Alergija je naučeni odziv imunskega sistema na dejavnike iz okolja, ki sami po sebi niso škodljivi. Je torej posledica nenormalnega odziva imunskega sistema telesa ob stiku s posebno snovjo. Ta snov (znana kot alergen) pri nealergičnih ljudeh ne izzove enakega odziva. Alergične reakcije lahko nastopijo v kratkem času ob stiku z alergenom ali nekaj ur po njem. Simptomi alergij so navedeni v tabelah številka 1 in 2.

Kontaktno preobčutljivost pri človeku lahko povzročijo rastline, kovine, tkanine ipd. Alergije na dihalih izzovejo cvetni prah, živalska dlaka, plesen in hišni prah. Alergije na hrano pa povzročajo številne vrste živil in nekatera sredstva za izboljšanje živil, kot so aditivi. Prizadenejo lahko specifične dele telesa. Tako imajo na primer ljudje, ki so alergični na laktozo (mlečni sladkor), lahko alergično reakcijo v prebavnem traktu. Najpogostejša alergena živila, razvrščena v zaporedju od najbolj do najmanj nevarnih, so navedena v tabeli številka 2.

Alergija nas lahko prizadene kadarkoli. S staranjem se človekova dovzetnost in odzivanje na določene alergene pogosto spremenita, posebno kadar izvirajo iz prehrane. Pri otrocih in odraslih se lahko stanje izboljša, ne da bi spremenili prehrano. Hkrati pa se lahko potem, ko alergen prepoznamo in ga izločimo iz prehrane, pojavijo nove alergije – včasih čez nekaj mesecev ali celo let – in povzročijo podobne ali nove simptome.

Kadar domnevamo, kaj bi lahko povzročilo alergijo, lahko postavimo diagnozo s pomočjo kožnih testov ali izločitvijo sumljivih živil iz prehrane. Obe metodi sta preprosti in razmeroma natančni. Kadar pa niti približno ne vemo, kaj povzroča težave, je ugotavljanje alergije tako jalovo kot iskanje šivanke v senu.

PREPREČEVANJE ALERGIJ
Kakovostno zdravljenje alergij bi si moralo prizadevati za to, da pomiri preveč dejaven imunski sistem, tako da pacient lahko živi z alergeni, ne da bi kihal, kašljal ali bi ga vse srbelo. Metode zdravljenja alergij, ki jih uporablja konvencionalna medicina, so vse bolj ali manj toksične, in ker so popolnoma supresivne, lahko silovitost odzivanja sčasoma še povečajo.

Spodbudno je dejstvo, da se alergije lahko nenadoma pojavijo in prav tako nenadoma izginejo, to pa daje slutiti, da naučeni vzorci odziva niso "večni", da lahko imunski sistem to, kar se je naučil, tudi pozabi. Spontano ozdravljenje alergije je kar pogost pojav. Da bi povečali možnost zanj, je potrebno ukrepati na več frontah.

Tako je bolj kot zdravljenje alergije pomembno njeno preprečevanje. Izogibati se je potrebno alergenom, ki povzročijo klinične simptome. V primeru alergije na pelod oziroma cvetni prah se mora bolnik v času sezone cvetenja alergogenih rastlin zadrževati bolj v zaprtih prostorih, predvsem ob sončnih in vetrovnih dneh. Stanovanje naj zrači pozno zvečer ali zjutraj pred sončnim vzhodom.

Oblačil naj ne suši zunaj. Če je možno, naj v času sezone cvetenja načrtuje dopust v okolju z drugačnim podnebjem (ob morju, v gorah). Takšen način je primeren za izogibanje cvetnemu prahu rastlin, ki cvetijo kratek čas (npr. breza). Podatke o količini peloda v zraku je možno dobiti na internetni strani Inštituta za varovanje zdravja (http://www.ivz.si). Na Inštitutu so izdelali tudi letno karto cvetenja najpomembnejših alergogenih rastlin v Sloveniji. V zadnjih letih pelodno napoved objavljajo tudi drugi mediji.

Pri izogibanju alergenu pršice je ključnega pomena postelja. Pršica se naseli v vse vrste materialov. Uniči jo temperatura nad 60oC in pod 0oC. Prestop alergena iz postelje v prostor preprečuje ovoj iz posebne gosto tkane tkanine. Spalnica naj bo suha in hladna. Pri sesanju se svetuje uporaba sesalnikov z visoko učinkovitimi filtri za majhne delce (HEPA filter). Iz spalnice je predvsem potrebno odstraniti tekstil, ki ga ni možno oprati.

Pri alergiji na določeno hrano pa le-to odstranimo z jedilnika. V primeru, da ne vemo, na katero živilo smo alergični, lahko krivce poskušamo odkriti s prehrano po postopku izločanja: dva tedna iz prehrane popolnoma izločite samo eno sumljivo živilo, opazujte spremembe v simptomih, nato pa začnite živilo zopet uživati ter spremljajte, kaj se zgodi. Za tem živilom nato izločite iz prehrane drugo sumljivo živilo – in tako naprej.

ZDRAVLJENJE ALERGIJ
Žal popolno izogibanje alergenom ni vedno mogoče, zato je potrebno simptome alergije tudi zdraviti. Že sprememba prehrane lahko zmanjša alergične odzive. Zato strokovnjaki svetujejo hrano z malo beljakovinami, na splošno manj živalskih beljakovin in nič kravjega mleka in izdelkov iz njega, saj mlečne beljakovine dražijo imunski sistem pri številnih ljudeh. Poleg tega je priporočljivo uživanje predvsem ekološko pridelane hrane, saj po mnenju nekaterih strokovnjakov ostanki pesticidov v veliki meri pripomorejo k alergičnim odzivom imunskega sistema.

Hrani dodajte kvercetin, naravni izdelek, ki ga pridobivajo iz ajde in citrusov. Stabilizira namreč membrane celic, ki sproščajo histamin, ta pa je posredovalec pri številnih alergičnih odzivih. Tablete kvercetina lahko kupite v trgovinah z zdravo hrano in lekarnah (nekatere vsebujejo tudi vitamin C in druge sorodne sestavine).

Priporočljivo je, da ga jemljete 400 mg dvakrat na dan, med obrokom. Kvercetin le preprečuje, ne pa simptomatsko zdravi, zato ga jemljite redno. Če so alergije povezane z letnimi časi, ga začnite jemati nekaj tednov pred pričakovanim pojavom simptomov. Drugače ga preizkušajte dva ali tri mesece, nato pa postopoma znižajte odmerek, da boste lahko določili, ali je izboljšanje ostalo nespremenjeno.

Dobro zeliščno zdravilo za seneni nahod, predvsem za kihanje, srbeče oči, ušesa in grlo, je velika kopriva (Urtica dioica), predvsem posušeni in zamrznjeni izvlečki njenih listov. Ena do dve kapsuli na vsaki dve do štiri ure na dan bosta obvladali simptome, brez strupenih učinkov antihistaminikov in steroidov.

Najvarnejše standardno zdravilo za to težavo je kromolin karbonat v obliki razpršila za nos, ki deluje podobno kot kvercetin. Olje iz oreščkov sibirske cedre tudi zelo pomaga pri alergijah in senenemu nahodu ter jih ob rednem uživanju v celoti odpravi.

Priporočljivo je tudi jemanje prehranskih dopolnil, ki lahko olajšajo simptome alergičnih odzivov. V tabeli številka 3 so navedena nekatera hranila in živila, ki krepijo naš imunski sistem in s tem preprečujejo alergije. Tudi spremembe v bivalnem okolju, kot na primer namestitev zračnih filtrov, lahko zmanjšajo alergensko obremenitev imunskega sistema in mu dajo priložnost, da se umiri.

Priporočljiva je tudi uporaba metod alternativne medicine, ki izkoriščajo povezavo med umom in telesom, saj je pri alergijah zelo pomembno posredovanje na ravni um/telo. Zanimivo je namreč dejstvo, da imajo nekateri ljudje, ki so zelo alergični na vrtnice, alergijsko reakcijo že ob pogledu na umetne vrtnice, kar pa dokazuje, da je v te nepravilno usmerjene odzive imunskega sistema vpleteno učenje na ravni višjih možganov.

Tako na primer lahko interaktivno vodena predstavljivost precej pomaga pri kožnih alergijah, kot so kronični izpuščaji in ekcemi.

Tabela številka 1: Simptomi alergij

- Težave pri dihanju, sopenje (astma), kašljanje
- Izpuščaji, srbež, koprivnica (urtikarija)
- Voden izcedek iz nosa, zamašen nos, kihanje
- Vnetje očesne veznice: vnete, pordele oči, ki se solzijo ali srbijo
- Driska (pri alergijah na hrano)
- V redkih primerih lahko pri preobčutljivih ljudeh ob stiku z alergenom nastane anafilaktični šok. Za to smrtno nevarno stanje je značilno otekanje ustnic, jezika in grla. Dihalne poti se zamašijo in človek lahko izgubi zavest. Tak odziv najpogosteje povzročijo žuželčji piki, zaužiti lupinarji (školjke, polži, raki) in oreščki.


Tabela številka 2: Najpogostejša alergena živila