V zadnjem desetletju znanstveniki ugotavljajo, da so s pomanjkanjem vitamina D povezane številne bolezni in da je ta vitamin mnogo pomembnejši, kot smo doslej mislili. T.i. 'sončni vitamin' obstaja v kar nekaj oblikah, najpomembnejši sta: D2 in D3. Vitamin D2 (ergokalciferol) nastane pod vplivom sončnih žarkov v kvasovkah in plesnih ter je prisoten v rastlinskih živilih. Vitamin D3 (holekalciferol) je oblika, ki nastane v koži živih bitij (ljudi in živali) in ga dodatno vnašamo s hranili živalskega izvora.

Vitamin D je v maščobi topen vitamin. Z zaužitjem se absorbira v tankem črevesju ali se z endogeno sintezo v lastni koži prenese v jetra, kjer tvori biološko neaktivni kalcidiol, ki se v ledvicah spremeni v biološko aktivno obliko - kalcitriol.

Število zdravstvenih težav, od manjših težav do resnih bolezni, na katere vpliva pomanjkanje vitamina D oziroma pri katerih vitamin D pomaga pri preprečevanju in zdravljenju, se nenehno povečuje. Pomanjkanje vitamina D povzroča rahitis z deformacijami kosti pri otrocih, pri starejših pa osteomalacijo - mehkost kosti z bolečinami v kosteh in mišicah, kar je zaradi izgube mišične moči povezano tudi z zlomi. S pomanjkanjem vitamina D je povezana tudi mišična nemoč. Običajni simptomi pomanjkanja so bolečine v kosteh in mišicah, ki so pogosto napačno diagnosticirane kot fibromialgija, sindrom kronične utrujenosti ali celo kot depresija.

Pri preprečevanju nastanka raka trebušne slinavke, prostate, raka dojk, jajčnikov in debelega črevesa vse pogosteje ugotavljajo pomembno vlogo vitamina D. Pomanjkanje tega vitamina lahko poslabša sladkorno bolezen tipa B in zmanjša ustvarjanje inzulina pri zdravih osebah. Pomanjkanje je pogosto vzrok za sezonske čustvene motnje, depresijo ipd. Pri zdravljenju luskavice je vitamin D del standardne terapije. Visoke ravni vitamina D imajo zaščitni učinek in zmanjšujejo tveganje za razvoj multiple skleroze.

Pomanjkanje vitamina D povzroča več okužb oziroma slabši imunski sistem. Nizke zaloge tega elementa v telesu povezujejo celo z večjo umrljivostjo, morda zaradi ugodnega vpliva vitamina D na srce in ožilje. To da vpliva na vsako našo celico, zgovorno pojasnjuje, zakaj je tako pomemben.

Zakaj večini ljudi primanjkuje vitamina D? Pomanjkanje nastopi predvsem zaradi pomanjkljive izpostavljenosti soncu. V zimskih mesecih je premalo sonca, strah pred sončenjem, ki je posledica agresivne propagande proizvajalcev krem za sončenje in pretiranih opozarjanj dermatologov, da je sončenje smrtno nevarno in da nam preti strašni melanom, pa prispeva k pomanjkanju sonca poleti. Kreme z zaščitnim faktorjem, višjim od 15, skoraj v celoti preprečijo tvorbo vitamina D, zato se jim je bolje izogibati. 

Način življenja sodobnega človeka sili v zaprt prostor v času, ko zaradi sonca lahko ustvarimo največ vitamina D. Če k temu dodamo, da so otroci v vrtcih, šolah ipd. v zaprtih prostorih, da večino časa preživimo pred računalniki in televizorji, je jasno, zakaj večini primanjkuje tega elementa. Starejše osebe, ki se dolgo zadržujejo v zaprtih prostorih, njihova sposobnost tvorjenja vitamina D pa je že tako zmanjšana, so še posebno ogrožene.

Poleg premajhne ali nepravilne izpostavljenosti soncu so še drugi razlogi za pomanjkanje vitamina D. Pri osebah s kroničnimi boleznimi jeter in ledvic, z motnjami delovanja žolča ali trebušne slinavke, s celiakijo in drugimi boleznimi črevesja in ob uporabi nekaterih zdravil (antiepileptiki, hipnotiki, zdravila za zniževanje holesterola ...) je nastajanje in pretvorba vitamina D v presnovek kalcitriol motena. Tudi osebe s preveliko telesno težo imajo pomanjkanje tega vitamina. Z zmanjševanjem telesne teže se raven samodejno dvigne.

Kako pridobimo vitamin D? Naše telo samo tvori dovolj vitamina D, če nekajkrat na teden po približno 15 minut soncu izpostavljamo obraz, roke in dekolte ali druge dele kože brez zaščitne kreme. Najboljši čas za sončenje je med 10. in 16. uro, ko sončni žarki padajo čim bolj pod pravim kotom. V tem času je sonce najmočnejše, zato se sončimo previdno in postopoma.

Pomembno je, da smo neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljamo krem za sončenje. Po nekajminutnem sončenju uporabimo zaščitno kremo in oblačila ali se prestavimo v senco. Čas izpostavljenosti soncu brez zaščite počasi podaljšujemo, vendar nas nikoli ne sme opeči. Sončenje zjutraj ali pozno popoldan je za tvorjenje vitamina D nekoristno.

V obdobju, ko sami ne tvorimo dovolj vitamin D, ga je priporočljivo dodajati. Nekateri raziskovalci povečano zbolevnost zaradi gripe in prehladov v času zime pripisujejo prav pomanjkanju tega vitamina.

Vitamina D v hrani praktično ni. Nekaj malega ga je v mesu mastnih rib (losos, tuna in skuša), v kravjih jetrih, sirih in rumenjaku ter v na soncu posušenih gobah. Če bi želeli doseči 800 IE vitamina D na dan (priporočena količina) le s hrano, bi morali pojesti po dve porciji mastnih rib ali 47 jajc ali popiti približno 40 litrov mleka z dodanim vitaminom D.

Pa je lahko vitamina D tudi preveč? Ta vitamin izjemno redko vendarle povzroči zastrupitev. Znaki so zmanjšan tek, slabost, bruhanje, žeja, pogosto uriniranje, občutek utrujenosti, zmedenosti, nervoze in visok krvni tlak. Ocenjujejo, da bi težave nastale, če bi dnevni odmerki presegali 50.000 IE, kar je v normalnem življenju praktično nemogoče doseči, če izvzamemo možnost namerne zastrupitve z jemanjem ekstremnih količin prehranskih dopolnil.

Vir: druzina.enaa.com