Iz nove revije Karmaplus

Kdo je v današnjem času na seznamu ogroženih, da se okuži s paraziti? Pravzaprav vsak izmed nas. Morda vas bo presenetilo, toda paraziti nikakor niso (več) problem blatnih vasic in kužnih rečnih nabrežij tretjega sveta. In tudi nikakor niso nekaj, kar je povezano zgolj z nezadostno higieno in kronično podhranjenostjo. Med 80 in 90 odstotki prebivalcev t.i. 'civiliziranega' sveta nosi v sebi vsaj enega parazita, mnogi pa tudi po več. Gre torej za nekakšno tiho epidemijo, ki ji zdravniki v večini primerov niso kos, saj niso izurjeni za prepoznavanje tovrstnih simptomov. Simptomi pa so zelo pogosto tudi podobni simptomom drugih, bolj znanih bolezni, na katere zdravniki zato prej posumijo.

Diagnostiko otežuje tudi dejstvo, da nekateri zajedavci v telesu preživijo po 30 let in več, pri tem pa niso vedno enako aktivni, tako da se simptomi njihove prisotnosti pojavljajo sporadično in v zelo neenakomernih ciklusih, nakar lahko za dlje časa spet izginejo, včasih pa se tudi za več let popolnoma potuhnejo.

Nekateri od pogostejših značilni simptomov, ki lahko kažejo na prisotnost parazitov v telesu (seveda pa lahko imajo tudi popolnoma druge vzroke), so srbenje, apatičnost, upočasnjeni refleksi, nepojasnjeni vetrovi v črevesju in napihnjenost, ki ni povezana s specifičnim živilom, zbadanje okoli srca, zamegljen vid, mišične bolečine, ki se pojavijo brez vidnega vzroka, pekoč občutek v želodcu, mrzle okončine ali odrevenelost rok ali tudi izguba občutka v rokah, nepojasnjene menstrualne težave, izguba teka ali prenajedanje, spolna disfunkcija in še kaj.

Take in podobne simptome bo zdravnik, ki ni posebej specializiran za parazitologijo, lahko zamenjal za znamenja bolezni in zdravstvenih težav, kot so kronična utrujenost, hipoglikemija, hipotiroza, hipoadrenalizem in druge hormonske motnje, bolezni prebavil, kronična obolenja gornjih dihalnih poti, endometrioza, upad libida in depresija.

DESET METROV DOLG GOST

Paraziti lahko škodujejo telesu na različne načine. Poleg strupov, ki jih izločajo, in odpadkov njihove presnove, ki oboji zastrupljajo naše telo, in poleg lažnih znakov določenih bolezni, zaradi katerih se mora marsikdo po nepotrebnem oziroma napačno zdraviti, je ena glavnih nevšečnosti zaradi parazitov, ki se naselijo v našem telesu, ta, da nam kradejo hranila.

To ni tako nepomembno, glede na to, da je hranil v naši prehrani navadno že tako premalo, in glede na to, da čisto vsi paraziti niso ravno mikroskopskih dimenzij – trakulje lahko recimo dosežejo dolžino 10 metrov. Še ena stvar, po kateri so prav trakulje znane, je ta, da lahko povzročijo diabetes in hipoglikemijo. Nič kaj prijetna misel. Nekatere gliste pa lahko denimo izzovejo simptome želodčne razjede.

Ne le, da imamo torej večinoma vsi v sebi zajedavce, pač pa je seznam njihovih imen zelo dolg in pester. Znanstveniki pravijo, da je možnih vrst parazitov v človeškem telesu nad 130. Tudi razlogi, zakaj so paraziti danes tako razširjeni, so pestri.

Med glavne štejemo:

- porast mednarodnih potovanj (vključno z vojaki, ki službujejo drugje po svetu)
- kontaminiranost naših voda (in voda nasploh)
- povečan dotok imigrantov in beguncev (v nekaterih državah Evrope)
- vse večja popularnost eksotične hrane
- vse večja razširjenost hišnih ljubljenčkov
- uporaba imunosupresivnih zdravil (kar lahko prevedemo kot oslabljen imunski sistem!)
- nezaščiten (priložnostni) seks
- povečanje števila otrok, ki hodijo v vrtec (in medtem, ko nam zagovorniki cepiv vbijajo v glavo, kako se morajo vsi otroci cepiti, saj bodo tako "zaščiteni", pa o parazitih niti besedice, povrhu pa s cepljenji otrokom še oslabimo imunski sistem, da je njihovo telo zaradi tega za parazite bolj dovzetno!).

Vse to znatno povečuje možnosti, da pridemo v stik s paraziti, to pa posledično pospešuje prenos raznih parazitskih obolenj.

Zajedavski organizmi pridejo v telo večinoma prek nosne in ustne sluznice, nato pa se naselijo v črevesju. Toda nekateri se nato preselijo še v krvni obtok, sklepe in mišice, včasih pa tudi v življenjsko pomembne organe, kot so jetra ali pljuča. Če je naša imunska odpornost dobra, prehrana pa zdrava, naše telo ne bo vabljiv dom za parazite, naše telo pa se bo lahko manjše količine teh organizmov znebilo po hitrem postopku. (Količina pa bo manjša zato, ker zdrava in čvrsta sluznica parazitom onemogoča, da se nanjo pritrdijo.)

Dostikrat so znak za boj telesa proti parazitom krči v trebuhu in močna driska. Toda nekateri paraziti se po prihodu v telo pritajijo in tam vegetirajo mesece ali celo leta, dokler se – s krajo naše hrane – dovolj ne okrepijo (in razmnožijo!), da izvedejo napad. To pa je hud problem, kajti dokler parazit ni aktiven in se tudi ne razmnožuje, ga laboratorijski testi blata ne bodo zaznali.

Testirati je mogoče tudi kri, in če izvid pokaže evzinofilijo (povečanje ene od vrst belih krvničk, kar je znak vnetja in poškodb tkiva), je to možen znak prisotnosti parazitov. Na voljo so tudi testiranja sline, v kateri merijo protitelesa, specifična za posameznega zajedavca, na katerega obstaja sum. (Če suma ni, žal tudi testirali ne bodo in tako bo vaš nezaželeni gost ostal neodkrit.)

K SREČI NISMO BREZ MOŽNOSTI

Vendar novice niso samo slabe. Če se prehranjujete zdravo in naravno, je malo možnosti, da vaše telo nudi zavetje tem nezaželenim bitjem, zato v takem primeru laboratorijska testiranja niti niso potrebna. Poleg tega obstaja tudi kar nekaj preverjenih naravnih načinov, da zajedavce, če jih že imamo v sebi, uspešno zatremo in preženemo.

Eno najboljših zdravil, ki je povrhu tudi vsem dostopno, je česen. Najbolje ga je nekaj strokov zaužiti vsak dan. Lahko ga sesekljamo in na hitro popražimo, lahko pa ga tudi stremo in pustimo pred zaužitjem nekaj časa stati. Tako se zdravilne spojine v česnu razvijejo in pripravijo na delovanje. Pri tem ne kupujte strupenega kitajskega česna ali česa podobnega! Če hočete, da bo deloval zdravilno, mora biti vsekakor iz ekološke pridelave.

Zelišča in zdravilne snovi, ki ščitijo pred zajedavci, so še kanadski hidrastis (z učinkovino berberin), izvleček grenivkinih pešk, tinktura iz črnega oreha, ingver, timijan, kurkuma, papaja, bučne peške, nageljnove žbice, origanovo olje, propolis, poprova meta, nim (neem), janež, izvleček oljčnih listov, cimet, diatomejska prst in pelin. Tudi deviško hladno stiskano bio kokosovo maslo se dobro obnese. Kot preventivo lahko snovi izmenjujemo, če pa obstaja sum, da parazite že imamo, je najbolje uporabljati več protisredstev hkrati.

Eden od načinov za obrambo pred paraziti je tudi ta, da - z uživanjem zdrave in naravne hrane ter z izogibanjem procesirani ter umetni hrani – ohranjamo zdravo raven želodčne kisline, ki ima tudi to funkcijo, da pobije in onesposobi vse tisto, kar morda s hrano živega zanesemo v telo. Izogibajte se "zdravilom" za zgago, refluks in dvigovanje želodčne kisline, saj se to dogaja zato, ker imamo kisline premalo, ne pa da bi je imeli preveč, omenjeni sintetični farmacevtiki pa nato količino želodčne kisline žal še dodatno zmanjšajo, s tem pa nas izpostavijo infekcijam z bakterijami in paraziti.

K zaščiti pred zajedavskimi organizmi vsekakor pripomore tudi zdrav mikrobiom v našem črevesju, tega pa gojimo tako, da:

- uživamo naravna probiotična živila (doma narejena, toplotno neobdelana), kot sta kislo mleko in kefir iz nekuhanega, neposnetega in nepasteriziranega mleka, kombuča, sirotka, napitki iz ingverja, domače kislo zelje in podobno

- se izogibano industrijsko narejenim jogurtom, kislemu mleku in kefirju, v katerem so zdrave bakterije pobite, nato pa so bile umetno dodane druge bakterije,

- nekajkrat na leto dodatno naredimo še kuro s probiotičnimi kapsulami (ki morajo vsebovati vsaj nekaj milijard živih organizmov)

- si pogosteje privoščimo tudi kakšne surove beljakovine – iz njih telo izdeluje celice imunskega sistema in sporočilne molekule, zato je koristno, da ga redno oskrbujemo s kakovostnimi surovinami

- uživamo čim manj živil, ki vsebujejo pesticide in antibiotike, ker ti strupi lahko pobijejo zdrave mikroorganizme v nas

- se izogibamo jemanju antibiotikov in, kadar le moremo, tudi pasterizirani hrani; slednja je namreč bolj škodljiva za zdravje, kot smo si lahko predstavljali.

- ne uživamo procesirane hrane in visoko procesiranih belih rastlinskih olj

- se občasno postimo s fermentiranimi napitki.

OBSTAJA TUDI PREVENTIVA?

Nenavaden nasvet, kako pobiti parazite v nas, pa je povezan z zdravilno snovjo MSM – metilsulfonilmetanom, ki ima tudi osupljive protibolečinske in shujševalne lastnosti. Za MSM so študije pokazale, da naravnost neverjetno dobro dotolče vrsto nevarnih človeških zajedavcev, kot so Giardia (Giardia lamblia oziroma Giardia intestinalis), trihomonas, nematodi, podančice, Ascaris lumbricoides, Enterobius ter druge vrste črevesnih glist in zajedavcev. MSM se veže na mesta v sluznici, kamor bi se sicer vezali zajedavci, in tako ta mesta 'zasede'. MSM primerjajo tudi s premazom, kot je teflon, ki preprečuje nezaželenim gostom v nas oprijemanje (le da je teflon na posodah zelo strupen in se ga moramo zato izogibati, MSM pa zdravilen).

Če se zajedavci črevesne sluznice ne morejo oprijeti, potem ne morejo krasti naše hrane in izločati strupov, prav tako pa se ne morejo razmnoževati. V takem telesu se ne počutijo dobrodošle.

Običajni odmerek MSM je okoli 3 grame na dan, za izgon parazitov ga je treba jemati več, in sicer okoli 10 gramov na dan, približno tri do štiri tedne. Nekateri strokovnjaki svetujejo, naj začnemo z manjšo količino, recimo 1 gram na dan, in to postopno stopnjujemo do10 gramov. Končna količina je kar velika, vseeno pa je to neprimerno bolje od standardnega pristopa uradne medicine, ki v primeru parazitskih infekcij navadno uporabi močna protiglivična zdravila, ki imajo neprijetne stranske učinke, negativno delujejo na nekatera druga zdravila in imajo lahko za posledico tudi hudo povratno okužbo z glivicami, ki reagirajo tako, da nam preplavijo telo.

Je pa tudi po kuri z MSM priporočljivo nekajtedensko jemanje kakovostnih probiotikov, da znova vzpostavimo zdravo črevesno floro. Probiotike velja jemati tudi že pred odhodom v kakšno deželo tretjega sveta ter med samim potovanjem (prav tako pa se za potovanje oborožimo tudi z MSM).

V vsakem primeru je proti parazitom treba ukrepati, saj se sicer lahko razširijo povsod po telesu, nam gomazijo pod kožo ali celo prilezejo ven skozi nos, oči ali usta. Teh bitij, ki nam na skrivaj izpodkopavajo zdravje, se ni dobro lotiti s sintetičnimi zdravili, ki jih za parazite predpisuje uradna medicina. Tudi zato, ker lahko paraziti nanje razvijejo odpornost, podobno kot bakterije množično razvijajo odpornost proti antibiotikom. (To velja tako za hišne ljubljenčke in ne samo za ljudi, zato ne mislite, da ste s tem, ko svojemu psu enkrat na leto daste tabletko antihelmintika, probleme rešili.)