NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Bog v vsakdanjem življenju   
    sreda, 7. december 2011 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Karmenv

    Bog je luč. Luč, ki ti sveti na tvoji poti. Daje ti čvrst oprijem, zanesljiv korak, drži te za roko in ti daje moč s katero vztrajaš v doseganju ciljev. Tolaži te, neguje, spodbuja, usmerja, vodi.

    Zdi se zelo abstraktno, nezemeljsko in nerealno. Še bolj nerealno postane, ko vsega tega nismo deležni. Ko se naše želje ne izpolnijo, Ko se pojavijo preizkušnje, ovire in bremena, ki jih je potrebno nositi in zdržati. Luč začenja bledeti vse dokler v sebi ne zaključiš, da Bog ne obstaja, da tako ali tako nima smisla. Sebe proglasiš za nekoga, ki se mu je zmešalo, za norca, ki računa na nerealne in razumu nepojmljive stvari.

    Svoje k temu seveda doda tudi okolica, množica, ki je že pred teboj poskušala in ni uspela. Tako se oblikujejo predstave in prepričanja, ki nase vlečejo nove in nove izkušnje, ki vse to razmišljanje zgolj potrjujejo. O tem razmišljamo tako dolgo, dokler se ta razmišljanja ne preselijo v našo podzavest in postanejo naša resnica. Tako z Bogom zabrišemo stik do te mere, da se počutimo oropane in ogoljufane v svoji notranjosti in zaradi tega v stalnem občutku, da se nam dela krivica. Ker vedno iščemo krivca za to da nam nekaj ne gre najbolje od rok, ga seveda najlažje najdemo v Bogu, saj nam le ta ne oporeka in nas ne poskuša prepričati o nasprotnem.

    To je točka ko Bogu obrnemo hrbet, ko sami sebe zaklenemo pred vrata, ki peljejo po poti sreče, veselja in notranje izpolnitve. Praznina, ki nastane v naših srcih in dušah in je brez dvoma posledica pomanjkanja stika z Bogom nam narekuje vedenje s katerim iščemo nadomestno srečo, veselje in notranjo izpolnitev. Iskanje potrjevanja naša okolice, prekomerno zabavanje, iskanje užitka v hrani, pijači ali celo alkoholu in drogah niso nič drugega kot bleda in neprepričljiva nadomestila za Boga, za katerega smo se sami prikrajšali.

    To da so vse bolj in bolj moderni adrenalinski športi in ekstremizem na vseh področjih je samo rezultat tega, da smo boga praktično v celoti izrinili iz našega vsakdana. Seveda je kot vedno vse to potrebno plačati in ta cena je zelo draga. Vse to nam jemlje notranji mir in svobodo, da se lahko o svojem življenju in ravnanju odločamo sami. Čeprav si tega ne priznamo smo pogojeni z odzivi svoje okolice in svojih notranjih potreb, ki nam narekujejo naše vedenje in odzivanje. Na kratko, svoje življenje skušamo približati življenju v raju, le da za to, da bi ta lažni raj dosegli uporabljamo zunanje okoliščine, čustva, občutke in strasti. Pri vsem tem našem početju pozabljamo na pomembno dejstvo, da je raj takšen kot je ravno zaradi tega ker ima BOGA.

    Če hočeš spet imeti nazaj svojega Boga ga je treba postaviti nad celoten sistem svojih vrednot, ki si jih zgradil ravno zaradi pomanjkanja Boga. To pomeni boga postaviti nazaj na prvo mesto, kjer je nekoč že bil. Kljub temu, da moraš zato mnogokrat svoje življenje obrniti na glavo se to absolutno splača, saj je Bog edina stvar, ki te hrani od znotraj navzven. Če želiš boga spet spoznati se moraš vprašati ali vse kar delam je Božja volja. Videl boš da so nezadovoljstvo in notranje borbe v tvojem življenju navadno posledica tega, da ne ubogaš Božje volje, ampak živiš svojo voljo. Kadar ne živiš Boga pa vedno živiš druge ljudi. Takrat si namrščen in neljubezniv, nerazpoložen in nesproščen.

    Kaj torej storiti? Neizogibno dejstvo je da se v enem izmed življenj moraš odločiti, da Boga spet najdeš. In naj bo to življenje, ki ga živiš sedaj začetek tvojega spoznavanja Boga. Življenje na zemlji, te je opremilo z orodji, da se dokoplješ do Boga, do luči, ki je v tebi.

    Vzemi torej svoj kramp in lopato in zakoplji v svojo osebnost, v svoje navade, razvade in prepričanja. Prenehaj se prepuščati stanjem ubogega jaza in vzemi odgovornost za svoje življenje v svoje roke. Videl boš da so vera, zaupanje, ljubezen, veselje, radost in navdušenje nad življenjem različni obrazi Boga, ki se ti kažejo, ko postaneš aktiven, odločen in jasen v svoji nameri.

    Ko se v sebi trdno odločiš, da Boga ne boš več iskal z glavo, temveč s srcem se boš pričel učiti kaj Bog je. Glava pa ti lahko da disciplino, red in nadzor nad seboj, da lahko vztrajaš pri iskanju poti v svojo notranjost, da se ne prepuščaš smiljenju samemu sebi.
    Stopi na pot, ki te vodi domov. Tako boš lahko skozi svojo lastno aktivnost spoznaval mnoge podobe Boga in njegovega - Božjega delovanja. Lahko boš prisluhnil njegovemu vodstvu, začutil njegovo prisotnost in ga tako počasi a vztrajno spoznaval v njegovem delovanju. Lahko se boš naučil ločevati kdaj si delal z Bogom in kdaj brez njega. To sčasoma enostavno dojameš.

    Do takrat pa potrebuješ obilico Božje milosti in trden in jasen cilj, ki mora biti sestavni del vsakega dne. Tako boš tudi Boga povabil v tvoj vsakdan in ga počasi, a vztrajno spoznaval ob tem, ko boš iz sebe čistil vse tisto, kar postane navlaka v trenutku, ko spet bolj spoznaš Boga.

    Avtor: Mojmir

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Karmenv
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Bog v vsakdanjem življenju | 8 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Bog v vsakdanjem življenju

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 7. december 2011 @ 14:18 CET
    Odličen članek.

    V vsaki situaciji naj bi iskali notranjo osvoboditev in ne na silo menjati okolje(situacijo). Sedaj se ne smemo obrniti od Jezusa kot v Mateju 19( 16-30) niti se ne smemo vrteti v tem "začaranem kriticizmu". Usoda je vedno mešanica božanske in jaz volje. Samo v majhnih osebnih stvareh obvezuje jaz voja, sicer pa božanska v srcu prenavlja animalne sile.

    In sile svete trojice v karitas, te sile gredo takoj v tymus žlezo z notranjim izločanjem in nato po krvi v ostale žleze z notranjim izločanjem, kjer je naš zaklad tam je tudi srce. Te pa gredo še preko duše v hipofizo in preko nje po celem telesu. Njihova moč pa zaradi naše grešnosti pada, tako da jo pride v glavo 43%, do trtice 2% in po parasimpatikuso nazaj samo še nekaj %.
    Miran.


    Bog v vsakdanjem življenju

    Prispeval/a: Modri metulj dne sreda, 14. december 2011 @ 10:12 CET
    Mojimir, moram te pohvaliti, že dolgo ni noben tako
    dobro opisal pojmovanje Boga, oziroma poti k Njemu. Če
    poslušamo ateiste prek medijev, kako neumno
    postavljajo v prašanja o obstoju Boga, uvidiš, da so
    njihove duše zatenjene do te mere, da nemorejo več
    sprejemati svetlobe Boga, ki je življenje v vseh oblikah.
    Ko ti ljudje z svojo materijalno logiko, začnejo
    razpravljati o Bogu, sami o sebi pričajo, kdo so-ene
    prazne posode, ki se enkrat napolnijo iz tega vira, drugič
    iz drugega, odvisno od situacije. Bog je zakon vesolja in
    vse živi v njemu, ker vse izhaja iz njega. Bog je
    popolnost in kdo se odvrne od te popolnosti, trpi zaradi
    svojih ustreznosti, kot so:laž, kraja, sprenevedanje,
    nevošljivost, prešuštvo, sla po oblasti, zavajanje ljudi,
    prekomerno kopičenje materijalnih dobrin in še in še.
    Kdor postopno ne prepoznava teh stran poti, ne more
    reči, da je napoti k Bogu. Veliko jih govori o Bogu in veri
    v Njega, vendar so to le floskule, ker dokler človek ne
    doseže stanja žive vere, to se pravi uresničevanja
    prepoznanega, je to mrtva vera. Sponite se tistega:"Kdor
    moje besede uresničuje je pameten mož," ni rekel
    verujte v Mene in vse bo vam dano, kot to govori cerkev.

    Na komentar Mirana Zupančiča, bi pa rekel to: dokler boš
    veroval v trojnost Boga, si še daleč od njega in ta tvoja
    fraziranje o pretoku energije, ki je Bog izgleda vse preveč
    na učeno. Ko enostavno lahko rečeš Bog in se zavedaš
    njegove vse prisotnosti in da si v objemu njegove
    ljubezni, ki te z tvojim učiščevanjem ustreznosti vse bolj
    in bolj ovija, spoznaš, da postajaš zopet otrok
    univerzuma.


    Bog v vsakdanjem življenju

    Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 14. december 2011 @ 12:36 CET
    Iz članka:
    »Ko se v sebi trdno odločiš, da Boga ne boš več iskal z glavo, temveč s srcem se boš pričel učiti kaj Bog je. Glava pa ti lahko da disciplino, red in nadzor nad seboj, da lahko vztrajaš pri iskanju poti v svojo notranjost, da se ne prepuščaš smiljenju samemu sebi.
    Stopi na pot, ki te vodi domov«.

    Mirko:
    Komentarji Modrega metulja so mi v glavnem zelo blizu, zgornji odlomek iz članka pa sem izpostavil zaradi sledečega:

    1. Trdna odločitev, da ne boš več iskal z glavo je še zmeraj odločitev glave. Torej potrebno se je zavedati dejstva, da je to odločitev glave in ne srca.
    2. V kolikor se zgornjega ne zavedamo, nastanejo take in drugačne zablode o iskanju resnice (b(B)oga s srcem. Zaradi tega dejstva vidim mnoge kako si domišljajo, da je vse v srcu, medtem ko ne vidijo, da je to srce v glavi. Posledično so nastale take in drugačne popularne vaje, meditacije, doktrine…
    3. Iskanje je le iskanje in izhaja izključno iz glave. Srce ne išče.

    Iz vsega sledi, da šele ko sta srce in glava v harmoniji, obstaja tisto pravo stanje, ki ga pogrešamo.
    Tako stanje ne favorizira ne srca, ne glave, noben delček ne izstopa.
    V takem stanju ni nobenega iskanja in se do njega z iskanjem ne da priti.


    Srečno.


    Mirko


    Bog v vsakdanjem življenju

    Prispeval/a: Nan dne sreda, 14. december 2011 @ 16:11 CET

    Neverjetno, približno 500 milijonov budistov živi v popolni zablodi...


    Bog v vsakdanjem življenju

    Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 15. december 2011 @ 08:49 CET
    Nan si predstavljaš petsto milijonov budistov, brez zablod???

    Le en sam prebujeni človek, je neverjetna številka...za ta zblojeni svet.


    Srečno.


    Mirko


    Bog v vsakdanjem življenju

    Prispeval/a: Nan dne četrtek, 15. december 2011 @ 10:41 CET

    panefin:
    "Nan si predstavljaš petsto milijonov budistov, brez zablod???"

    Rajši si predstavljam 500 milijonov čudovitih, ustvarjalnih bitij, ne glede na religiozno prepričanje.



    Bog v vsakdanjem življenju

    Prispeval/a: merijen dne petek, 16. december 2011 @ 14:11 CET

    Bog je luč.

    Luč, ki sveti na tvoji poti.

    Daje ti čvrrst oprijem, zanesljiv korak.

    Drži te za roko in ti daje moč,

    z katero vstrajaš v doseganju ciljev.

    Tolaži te. Neguje , spodbuja, usmerja, vodi......


    Kako lepo je to povedano! Iskreno, globoko, preprosto.
    V tem je podana vsa lepota občutja povezave z Bogom. Namen in smisel. In tisti (dejansko mnogokrat premalo poudarjeni) 'efekt' povratnega delovanja, ko je z Njim vse drugače, kot brez Njega. KO stvari v življenju vse drugače (in bolj 'gladko ') stečejo, kot brez Njegove pomoči in milosti.
    Skoraj nemogoče je nekomu, ki tega ni izkusil v svojem lastnem življenju, to opisati. Stanje PRED (povezavo) in stanje PO njej.
    Stanje, ko si ga v tem 'modernem' tempu življenja, ki te k iskanju Boga nikakor ne vspodbuja,in ti praktično zapolnjuje tvoj prosti čas, tvoje osebne želje, z vsem mogočim tako zelo, da nenadoma v tvojem življenju ni več ''niti časa'', niti prave volje, da bi bolj poglobljeno razmišljal o Njem.
    Preprosto ga potisneš nekam na obrobje.
    S spoštljivostjo sicer, (ker nekaj od tiste dobre domače vzgoje, kjer je imel Bog in tovrstna vzgoja, kar veliko vlogo pri pozitivnem oblikovanju naših otroških osebnosti), - pa vendar - na obrobje.
    V ospredju so bili interesi in želje, ki jih je bilo 'treba' zadovoljiti, pa ne glede na to, da so odstopale od takozvanih Božjih zapovedi. Svobodna volja je pač dana človeku, tako praktično ni bilo nič, kar bi nasprotovalo uresničitvi istih.
    In v začetku vse izgleda ''krasno''.
    Ampak, izgleda, da Bog nič ne pozablja. Človeku pusti ( kot vsak moder oče ali mati) , da se sooči s posledicami svojih dejanj. Pa ne 'na drugem svetu'. Posledice sledijo neminovno kar 'tukaj in zdaj'. V obliki življenskih lekcij. Vsak ima svoje, vsak ima drugačne. Na nekatere se zgrnejo kot črn oblak, poln stisk in trpljenja, za katerega točno veš, da ga ne bi bilo, če bi se ravnal ne po svoji volji (napačna odločitev) , ampak po tistih, bolj pravih, božjih usmeritvah.
    Tako se mnogokdaj človek znajde posledično zaradi tega v praktično brezishodnem položaju, ko iščeš vse mogoče rešitve, pa jih ni.
    In potem in takrat, ko je stiska dovolj velika, ti ostane le še Bog. Potem ga pa ponovno iščeš. Prosiš za njegovo varstvo, zaščito, pomoč. In izhod , rešitev.
    Potem se zgodi. Kot čudež. Ne moreš verjet. Nenadoma se pojavijo rešitve, ki jih prej ni bilo. In je, kot, da te nekdo prime za roko in te varno popelje ven. V rešitev .
    In življenje se ponovno začne. Življenje polno hvaležnosti .
    In zopet so na tvojih poteh veselje in radost in sreča....
    Po takšnih izkustvih potem veš, da je resničen in da ni le
    nekakšna izmišljotina in bajka.
    Na podlagi takšnih izkušenj, (pa je moja samo ena izmed tisočev podobnih !), ima moja vera svoje trdne temeje.
    In lepo je in vesela sem, ko vidim, da so tudi tukaj, na Pozitivkah verujoči, ki čutijo in mislijo in enako, pa ne glede na vse , kar se dogaja okrog nas.

    Ps. Mojmir, hvala ti za ta lep prispevek in lep pozdrav!
    Pozdrav vsem !








    Bog v vsakdanjem življenju

    Prispeval/a: merijen dne petek, 16. december 2011 @ 14:22 CET
    Popravek: .... verujoči, ki mislijo in čutijo podobno in enako....



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,46 seconds