Vse karkoli vidiš in česarkoli se dotakneš je vibracija,
včasih tudi trda, še posebej če se z glavo udariš kdaj vanjo,
ampak še vedno je vibracija,
vsaj tako pravijo znanstveniki,
ki se spoznajo na energijo, na atome, kvarke in tahione.

Seveda sva tudi ti in jaz vibracija,
znotraj sebe lepo utripava v različnih frekvencah.

Najine notranje frekvence so bodisi uglašene, ali pa razglašene,
kar je seveda vse odvisno od tega,
kakšen imava odnos do samega sebe
na fizičnem, čustvenem , mentalnem in duhovnem nivoju.

Vse pa se začne pri vprašanju:
Ali ljubim samega sebe, ali se ljubim dovolj in zakaj zaboga ne?

Res težko je ljubiti samega sebe,
še posebej če ti tvoja podoba v ogledalu ni všeč
in če nisi pripravljen prav nič storiti,
da bi se bodisi sprejel takšnega kakršen si,
bodisi spremenil tisto, kar ti pri tebi ni všeč,
recimo tvoja prevelika, ali pa premajhna telesna teža,
bodisi kaka nezdrava razvada kot recimo kajenje cigaret.

Vendar kljub temu, da ti je tvoja podoba v ogledalu všeč,
da si fizično zase in za druge po vseh merilih lep,
to še zdaleč ne pomeni, da se res ljubiš, ali da se ljubiš dovolj,
kajti znan je že star pregovor: Kdor ne ljubi samega sebe, ne more ljubiti drugih.

Dokler boš v svojem ogledalu gledal le svoje napake, pomanjkljivosti,
dokler ne boš sprejemal samega sebe točno takšnega kakršen si,
toliko časa ne boš mogel ljubiti samega sebe dovolj.

Vedi, da kakršenkoli že si,
si popoln, kajti ljubezen sama je to kar ti v sami osnovi si
in kot veš ljubezen ni nekaj na pol,
ali samo je, ali pa je ni,
ali jo čutiš znotraj sebe do sebe in drugih, ali pa ne.

Kot veš se ljubezni ne da kupiti, ljubezen si je treba zaslužiti.

In kako si lahko zaslužiš ljubezen?

Odgovor je zelo, zelo preprost,
kot je preprosto to življenje,
kot je preprost prav tale tvoj dih,
ki si ga prav zdajle vdihnil v sebe.

Ja, skozi svoj dih, z dajanjem pozornosti svoji notranjosti
in z dajanjem srčne pozornosti drugim si lahko zaslužiš ljubezen.

Manj si daješ pozornosti, manj časa posvečaš svoji notranjosti,
manjša je tvoja ljubezen do samega sebe
in glej si ga zlomka, tudi tvoje dajanje pozornosti sebi in drugim je vibracija,
kot je vibracija tudi vsaka tvoja negativna ali pozitivna misel,
ki jo namenjaš bodisi sebi, bodisi drugim.

Kar žalosti me, ko danes vidim odrasle »fantke« in »punčke«,
ki bi radi dosegli takšna ali drugačna nebesa na nebu,
a pri tem že dolga leta in leta hudo zanemarjajo svoje nefizično srce,
oziroma svoji notranjosti ne dajejo prav nobene pozornosti.

Leta in leta truda se je pri njih vse začenjalo in končevalo z miselnimi oblaki,
s filozofiranji in razglabljanji o tem, kdo ima bolj prav in kdo ne,
kdo je bolj »pametkan« in kdo bolj neumen.

Človek pa je kot čebula, ki ima mnogo plasti
in seveda dlje kot si od svojega milega ti srčeca in njegove srčike,
bolj boš »jokcal« od žalosti in notranje praznine
in seveda bližje si sebi in svojemu dragemu ti srčecu,
bolj boš lahko jokal od sreče,
kajti kot že dobro veš,
tvoje ljubezni nikoli ni bilo v tvoji mili ti glavi,
ampak je zgolj in izključno vedno bila, je in vedno bo v tvojem srcu,
nikoli kje drugje, še posebej pa ne v tvojih oblakih na tvojem premilem ti miselnem nebu.

Tvoje srce je alfa in omega tebe samega, tvojega notranjega vesolja,
ki ga ustvarjaš vsak hip svojega življenja.

Če boš s svojo pozornostjo prišel kdaj do njega,
boš lahko doživljal nebesa na Zemlji vedno samo tukaj in zdaj,
kajti prijatelj ti sam si ta ljubezen in ti sam si ta nebesa,
ti sam si ta mir, ki ni od tega sveta,
ti sam si ta najfinejša notranja vibracija vesolja.

Kdorkoli ti kakorkoli pomaga da prideš do svoje vibracijske srčike,
mu bodi neizmerno hvaležen,
kajti samo tvoja hvaležnost in srčna pozornost topita vse trnje
in vse pregrade okoli tvojega milega ti srčeca.

Pomlad je tu pojdi na polja,
bodi v cvetju, bodi v svoji ljubezni,
dihaj in vonjaj ljubezen,
kajti tudi ona zdaj diha tebe. :)

Stojči Stojan Svet
(Raziskovalec svojega diha in srca)