Kaj bi si mislil o meni, če ti recimo rečem:
»Udarjaj na bobne svojega diha!«???

1.«Ti si neumen, ni nobenih bobnov diha???«

2. »Še ena zblojena pesniška duša???«

3. »Če ti bobni res so, ali res obstaja kdo,
ki bi me lahko naučil, kako se bobna na ta dih?«

4. Ali pa se ti tako kot meni, usta razširijo v nasmeh,
kajti to bobnanje diha že dobro poznaš
in ga poslušaš in nanj tako kot jaz, že igraš prav vsak dan.

Seveda je meni najljubša tretja in četrta skupina ljudi,
tistih ljudi, ki se sami hočejo prepričati,
kako se bobna na dih,
iz katerega se učijo modrosti življenja.
Prav iz tega bobnanja diha,
prihajajo tudi tele moje besede,
ki jih prav zdajle bereš.

Pesnik, ki je zapisal besede o bobnanju na dih,
je živel v 15 stoletju,
njegove besede pa držijo še danes,
kakor bodo držale in živele tudi vse tiste moje srčne besede,
ki nastajajo prav iz tega mojega bobnanja na dih.

Danes živimo v temnih časih,
v časih takšnega in drugačnega enoumja,
v časih v katerih se intelektualno znanje nadvse poveličuje,
temeljna modrost izvirajoča iz diha-srca,
pa hudo prezira in zaničuje.

Poznam kar nekaj napihnjenih »doktorjev« znanosti,
ki kar pokajo od svojega egoizma in veleumne jim pameti,
znotraj sebe pa so tako hudo prazni,
kot so kdaj pa kdaj prazne kante za smeti.

Če si tudi ti ena, ali eden od njih,
naj ti povem, da samo en mali beden insekt,
lahko spremeni tvojo pamet na nivo otroka.

Prav to se je zgodilo mojemu prijatelju,
ki ga je pičil klop in je zbolel za meningitisom.

To bolezen je komaj preživel,
med tem je pozabil celo svoje ime,
pozabil je res prav vse,
govoriti, pisati, hoditi,
prav vse se je moral znova učiti.
In se je, mnogi pa se v takem stanju ne.
Imel je jekleno voljo
in skozi leta trdega dela na sebi uspel.
Vstal je z invalidskega vozička,
na katerega je bil priklenjen
in je že povsem tak kot je bil prej,
samo spomin mu še kdaj ponagaja,
da se ne spomni vsega iz preteklosti.

Intelektualnim »napihnjencem«, revežem zmedenim,
ki nikomur ne vedo zakaj so tu in kakšno je njihovo poslanstvo,
je namenjena spodnja zgodba,
lahko pa je tudi tebi, če nisi svojega diha-srca še uk.

Čolnar je večino svojega življenja prevažal potnike
z enega brega reke na drugi.
Nekoč je tako naneslo, da je imel tri sila imenitne potnike,
doktorja ekonomije, doktorja medicine, in doktorja fizike.

Pot je bila sila dolgočasna, čolnar je tiho veslal,
potniki so bili tiho, pa je doktor ekonomije,
da bi prekinil mučno tišino vprašal čolnarja,
kaj kaj ve o ekonomiji???

Čolnar mu je rekel, da o ekonomiji nima pojma.
Doktor ekonomije mu je pojasnil,
da je z nepoznavanjem ekonomije zamudil pol življenja,
da se ni poglobil kako trg deluje,
kako se varčuje in ustvarja novo vrednost,
ker če bi se,
bi sedaj morda imel že dva čolna.

Ostala potnika sta se nasmejala, zabavala in se odločila,
da bosta nadaljevala to igro s čolnarjem: vem ne veš.

Drugi doktor medicine, je vprašal čolnarja,
če morda ve, kje so znotraj njega kakšni organi
in kako se jih zdravi???

Čolnar mu je odgovoril, da nima pojma,
doktor medicine pa mu je pojasnil,
da je zamudil pol življenja,
če se ni seznanil o medicini
in mu pojasnil osnove medicine in zdravja.

Tretji doktor fizike,
je vprašal čolnarja, če ve kaj je fizika
in kako delujejo fizikalne sile?

Čolnar mu je odgovoril, da nima pojma,

Doktor fizike, pa mu je pojasnil,
da je zamudil pol življenja,
da se ni poglobil v zakonitosti fizike
in če bi res vedel kako delujejo sile,
bi mu morda bilo celo mnogo lažje že samo veslanje
in mu pojasnil osnovo delovanja sil.

Čolnar je vsem pojasnil,
da je samo nepismen in neuk čolnar,
da ljubi svojo reko, čoln in samo veslanje,
ki je drugim dolgočasno in nadležno,
njemu pa je zanimivo in celo zabavno.

Nenadoma je nad reko zavel silen vihar,
čoln s tremi potniki in čolnarjem,
pa se je začel potapljati.

Čolnar je velel doktorjem znanosti naj skočijo v reko,
doktorji pa so na smrt prebledeli in se niso premaknili.

»Kaj ne znate plavati?« jih je vprašal čolnar?

Doktorji znanosti so odkimali z glavo.

Čolnar preden je skočil v vodo, jim je rekel:
»Ne vem koliko življenja ste s tem,
ko se niste naučili plavati zase zamudili,
ampak jaz bom zdaj plaval in se skušal rešiti.«

Zgodbica je res zabavna
in danes večina doktorjev znanosti zna plavati,
verjetno pa znaš plavati tudi ti,
Ampak ali ti znaš plavati v reki svojega diha ??? ,
Ali ti poznaš in občutiš svoje srčno dno kot ta drugi breg???,
In predvsem, ali tudi ti poznaš svojega čolnarja?

Če je tvoj odgovor:
NE
potem naj ti povem,
da si tudi ti eden od teh treh,
sila pametih doktorjev znanosti,
ki si poln teorij kako naj bi karkoli bilo,
ki imaš recepte za vse druge,
sam pa živiš žalostno in prazno življenje.

Samo tvoj notranji mir, zadovoljstvo in sreča so znak,
da skozi svoj dih spoznaš ta drugi breg reke,
kot svoje srčno dno čuteče,
drugače se kot večina samo utapljaš v svojih dvomih, strahovih,
jezi, sovraštvu, egoizmu, napuhu, zavisti, pohlepu,
skratka vseh negativnih lastnostih,
ki si si jih bogve kdaj skozi življenja nalepil.

Sem mar jaz čolnar?
Niti slučajno, samo tako kot ti sem na barki življenja,
v barki svojega telesa, skozi katerega teče ta reka tega diha,
lahko pa rečem, da znam plavati v tej reki diha skozi srce,
ki me je že mnogokrat rešila potopa.

Iz dna čutečega srca izhajam
in tja se vedno tudi vračam,
od tam sem prišel
in tja bom enkrat tudi sam,
dokončno odšel.

Želim ti, da preden umrješ,
s tvojim čolnarjem, ali pa brez,
spoznaš ta svoj drugi notranji,
občuteni, milega ti diha-srca breg.

»Udarjaj na bobne svojega diha.«

Stojči Stojan Svet
Raziskovalec svojega diha in srca