|  Če nas prevzame blišč laži, postanejo bistvene stvari nevredne in pred nami tako revne.
Tako je varljiv, če prevara človeka,
da mu naredi tisto, kar omogoča pravi način življenja,
zakaj se je leta pošteno trudil in po čem bi bil odrešen, za revščino.
Kolikokrat mislimo da je kaj malo vredno, potem pa spoznamo,
da brez tega ne moremo živeti.
|
NE ZAMUDITE
Pazljivost
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne ponedeljek, 29. april 2013 @ 19:42 CEST
Dolgo se človek trudi in se bori za nekaj, kar je sveto.
Potem ko do tega pride, da mu je podarjeno, se kaj rado
zgodi, da se njegov odnos do tega spremeni,
ter je rad zagledan spet v skrivno, ki mu ni dostopno kot
sveto, to kar mu je bilo darovano pa zavrže.
To je isto kot, da se človek za nekaj bori, in obljublja
najboljše, ko pa mu je podarjeno, s tem dela kot svinja z
malho.
Seveda tu se gre edino za te darove, ki so res odrešujoči.
Ti so prvi korak na poti.
Po tem lahko razumemo svetopisemske besede Jezusa,-ne
iščite več, naj vam bo dovolj moja milost, spoznajte jo
celostno tako kot je, in naslednji korak bo siguren.
Po dolgem trpljenju, se temu, ki se mu tako godi, rado
zgodi, da se mu hoče, ko mu gre na boljše, vtihotapiti
misel, da je zaradi trpljenja v večji božji milosti, kot je, in
lažen duh, ga hoče dvigniti nad druge.
Vendar resničen človek, to z vso močjo, ki jo premore,
zavrne. Tudi pa zavrne, če ga lažen duh hoče spraviti pod
manjšo milost v kateri je, in ne dovoli več, da bi mu ta duh,
vtihotapljal občutke manjvrednosti.
Čuvati se moramo popolnoma vsega najmanjšega, ki nas
vodi v precenjevanje samega sebe, saj če se ne, nas to
sigurno zapelje v objestnost, da smo polni samega sebe,
in vsega slabega.
Človek je res majhen delček stvarstva zato je prav da je
zelo realen. Ne sme mu vladati prepomembnost, ali pa
manjvrednost. Če je tak,da mu to dvoje ne vlada, je
sposoben razumeti svojo življenjsko pot, in je tudi
sposoben po njej iti, tako kot je od prvotnega vira vseh
bitij zanj postavljena.