Iskala sem pravi kraj za dopust.
Vozila sem se in se našla ob bazenu
na svojem želenem dopustu.
Prostor se je začel spreminjati
v goreče telo in pohotno zažigal zrak.
Tu je bila vroča pokrajina,
kakršne ne pomnim.

Ponoči sem odpirala vrata na balkon.
Nobena hladna sapa me ni osvežila.
Listi so začeli odpadati z dreves.
Trava je zarumenevala
in postajala zlatenično bolna.
Peklenski ogenj je neustavljivo pustošil.
Asfalt se je topil in izparevanje tal
je zapiralo dih. Nabrekle noge so se
še živalim šibile pod težo znoja.

Hlastala sem za zrakom in se umikala
sončevi jezi in njegovi kruti neprizanesljivosti.
V senci sem bentila vreme in oblake,
ki so zatajili, da ne iztisnejo iz sebe
niti kaplje dežja. Voda v bazenu
je bolščala vame kot oko divje mačke.
Lahkomiselno namakanje v njej
mi je opeklo ramena.
V časopisu je pisalo:
»Koža sešteva opekline.«

Danes opoldne so se v zraku
zarojili plameni ognjenih os
in slišati je bilo, da se je prižgala
hudobija v ljudeh in da bodo kmalu
plavale po rekah in bazenih vodne kače,
kajti človek si zasluži pekel,
ker je sestrelil in preluknjal nebo
zavoljo svoje brezobzirnosti
v ravnanju z naravo.

V svoje dopustniško življenje
sem vključila klima napravo,
da bi me napajala s svežim zrakom,
a sonce je dvignilo svoje obrvi
in mi nalilo v kozarec stoječo vodo,
pomešano z blatom in žabjimi paglavci.
Ko se mi je zahotelo ugrizniti sočno
breskev, me je pičil izžejan komar
in mi pustil mesarsko packo
na rokavu moje bombažne bluze.

Natakarju sem naročila steklenico "Zale",
in si zamislila steklenico napolnjeno
s praznino, v kateri je bila zakrčena
podoba himere z obodom glažute
in instinktom hidromanije,
vezane na izkustvo sle po odžeji.