Plačilne kartice so v zadnjih dvajsetih letih postale glavno plačilno sredstvo. V EU (in Sloveniji) jih uporablja več kot 80 odstotkov ljudi. Čeprav večina meni, da ve dovolj o tem, kaj storiti ob zlorabi kartice, je presenečenje nad računom za stvari, ki jih niso kupili, precejšnje.

V zadnjem letu se zlorabe kartic, pri katerih goljufi z napravo, ki jo vgradijo v POS-terminal v trgovini, presnamejo magnetni zapis na kartici, kar vrstijo. Večina ljudi na zlorabo ni pripravljena. Pošteno so presenečeni, ko odkrijejo, da s kartico zaradi preseženega limita ne morejo plačati računa ali dvigniti gotovine.

Tudi če banka povrne vse stroške zlorabe (večina bank sicer povrne vso škodo od trenutka, ko imetnik prijavi krajo, izgubo ali sum na zlorabo kartice), imetniku kartice ostane izjemno nelagoden občutek in navsezadnje tudi škoda. Kaj torej storiti, ko nas doleti zloraba plačilne kartice, in predvsem, kako ravnati, da bi jo preprečili?

Najpogostejše zlorabe na bankomatih in „skimming”
„Najpogostejše so zlorabe na bančnih avtomatih in POS-terminalih. V obeh primerih gre največkrat za tako imenovano presnemavanje podatkov z bančne kartice, ko nepooblaščene osebe ob fizičnem vdoru v bančni avtomat ali POS-terminal namestijo napravo za branje podatkov, s pomočjo katerih nato izdelajo novo kartico,” pojasnjuje Marko Dolenc iz SKB. „SKB uporablja najnovejšo tehnologijo na področju kartičnega procesiranja, ki ustreza vsem trenutno veljavnim varnostnim zahtevam. Če je imetnik uporabljal kartico v skladu z določili splošnih pogojev o varovanju kartic, mu je povrnjena vsa škoda, nastala zaradi zlorabe kartice. Banka vrne denar na imetnikov račun v treh delovnih dneh od pisne prijave zlorabe.”

Ob sumu zlorabe je treba takoj preklicati kartico
»Če imetnik BA Maestro kartice SKB sumi, da je bila kartica zlorabljena, mora o tem takoj obvestiti poslovalnico banke, ki vodi njegov osebni račun, drugo poslovalnico SKB, najbližjo banko z oznako Maestro ali poklicati na tel. št. +386(0)1-583-41-83, ki deluje 24 ur na dan,” pojasnjuje Marko Dolenc. „V primeru suma zlorabe kartice Visa ali MasterCard mora imetnik sum zlorabe takoj prijaviti na +386(0)1-430-26-62 (24 ur na dan), v najbližji poslovalnici SKB ali v kateri koli drugi banki doma in v tujini z oznako MasterCard ali Visa. Banka ob prijavi blokira uporabo kartice, tako da niso več mogoči njena uporaba na bančnih avtomatih, plačevanje po POS-terminalih in poslovanje v poslovalnicah banke, na željo stranke pa banka blokira tudi osebni račun. Po določenem roku od prijave zlorabe kartice banka imetniku brezplačno izda novo kartico za isti osebni račun. Imetnik kartice prejme tudi novo osebno geslo.« Za potrošnika se zaplete, kadar postane žrtev „skimminga”. V tem primeru namreč banka takoj blokira vse kartice, s katerimi so bile opravljene sumljive transakcije, in tudi tiste, ki bi lahko bile zlorabljene. Imetniku brezplačno izdela novo kartico z novim PIN-geslom in poravna škodo, nastalo zaradi zlorabe. Vse skupaj traja nekaj dni, v tem času pa imetnik kartice ne more uporabljati, zaradi česar v vsakem primeru utrpi določeno škodo.

Najboljša zaščita je preventiva
Za preprečitev zlorab plačilnih kartic lahko precej storimo tudi sami. »Potrošniki se lahko pred tovrstnimi zlorabami zavarujejo tako, da terminale (predvsem bančne avtomate) uporabljajo sami. Če jih ne znajo uporabiti, naj ne sprejemajo pomoči mimoidočih, o uporabi naj se raje poučijo v svoji banki. Kartico naj uporabljajo na tistih avtomatih (predvsem bančnih), ki stojijo na obljudenem, dobro osvetljenem mestu. Če na bančnem avtomatu zaznajo kakršna koli odstopanja od običajnega delovanja (npr. kartica se težje vloži v avtomat; na avtomatu so naprave ali stvari, ki jih običajno ni; kamere, ki so neobičajno postavljene; reža, v katero se vlaga kartica, je neobičajna…), naj kartico vzamejo in zapustijo avtomat ter uporabijo drugega,« pojasnjuje Marko Dolenc.

Mojca Burgar, direktorica Urada za varstvo potrošnikov: „Varnost finančnih storitev pri nas je primeljiva z drugimi članicami EU”

Kako varno je kartično poslovanje pri nas v primerjavi s tujino? Ali na uradu spremljate varnost drugih finančnih storitev pri nas in kaj (na splošno) ugotavljate?
“Menimo, da je varnost kartičnega poslovanja v RS primerljiva z drugimi državami članicami EU in da do zlorab lahko pride povsod. Urad sistemsko sicer ni zadolžen za spremljanje varnosti finančnih storitev, je pa v okviru svojih pristojnosti že leta 2001 financiral projektno nalogo 'Zunajsodno reševanje potrošniških sporov na področju finančnih storitev'. V okviru medresorskega usklajevanja daje urad pripombe k predlogom zakonodajnih aktov, ki urejajo to področje.”

Ali ste na urad že dobili kakšno pritožbo stranke, ki je utrpela zlorabo plačilne kartice? Ali se lahko potrošnik, če ima težave pri banki s povračilom škode zaradi zlorabe kartice, obrne na vas?
“Najprej potrošnikom svetujemo, da takoj, ko ugotovijo, da nimajo svoje plačilne kartice ali opazijo kakšno neobičajno napravo na bankomatu, to sporočijo najbližji enoti banke in kartico preventivno blokirajo. Obrnejo se lahko na koncesionarje, Zavod PIP iz Maribora in PIC iz Ljubljane. V primeru spora se lahko komitenti obrnejo tudi na poravnalni svet pri Združenju bank Slovenije za zunajsodno reševanje sporov med stranko in banko ter se tako izognejo sodnemu postopku.”

Ali člen, ki ga ima večina pogodb izdajateljev plačilnih kartic, da banka povrne uporabniku škodo zaradi zlorabe kartice od trenutka preklica le-te s strani uporabnika (razen pri “skimmingu”), ne pomeni postavljanja uporabnika v neenakopraven položaj v primerjavi z banko?
“Glede splošnih pogojev velja, da zavezujejo potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom. Šteje se, da je bil potrošnik seznanjen s celotnim besedilom pogodbenih pogojev, če je bil potrošnik izrecno opozorjen in če so mu bili dostopni brez težav. Pogodbeni pogoji morajo biti jasni in razumljivi. Menimo, da dokler pogodbeni pogoji, ki ste jih navedli v vašem vprašanju, niso razveljavljeni, obvezujejo potrošnika. Kolikor smo seznanjeni, vsaj v NLB, potrošniki v primeru 'skimminga' - potrjene zlorabe kartice, oškodovanemu komitentu v nekaj dneh povrnejo denar, stroške izdelave nove kartice pa krije banka.”

Kam po brezplačno svetovanje
“Brezplačno svetovanje potrošnikom obsega pojasnjevanje predpisov in postopkov za uveljavljanje pravic potrošnika, pomoč pri reševanju konkretnih primerov, posredovanje pri ponudnikih blaga in storitev na predlog potrošnika in odstopanje zadev v reševanje pristojnim organom,” pojasnjuje Mojca Burgar, direktorica Urada za varstvo potrošnikov. “Za brezplačno svetovanje lahko potrošniki uporabijo brezplačni telefon 080-8899, elektronsko pošto (svetovanje.uvp@gov.si), telefonski odzivnik ali pošljejo vprašane po običajni pošti.”