Sklenitev dodatnega limita na bančnem računu je za potrošnike običajen način za premostitev trenutnih likvidnostnih težav, a na ZPS opozarjajo, da je izredni limit eden najdražjih načinov financiranja. Svetujejo, naj se potrošniki odpravijo po izredni limiti odpravijo le, ko res ni drugega izhoda ter naj se ne zadolžijo pretirano.

Vse strožja presoja
Banke so pri odobravanju dodatnih, izrednih limitov postale podobno previdne kot pri drugih kreditih. Osnovni pogoj je, da potrošnik na svoj račun prejema redne mesečne prilive. Banka bo v SISBON-u preverila podatke o njegovih poslih z drugimi bankami, če zamuja z drugimi plačili pa bo njegovo prošnjo zavrnila. Nekatere banke bodo zahtevale poroštvo ali izpolnjevanje pogoja, da je potrošnik že vsaj pol leta njihov komitent. Večinoma lahko upa na odobritev limita v višini največ trikratnika rednega priliva na račun, ne pa več kot 4.500 evrov. Banka bo pri presoji odobrenega zneska limita upoštevala tudi druge kredite, ki jih morda že odplačuje.

Koliko znašajo stroški?
Na ZPS so se pri bankah in hranilnicah septembra pozanimali o stroških izrednega limita v višini 1.500 evrov, ki ga potrošnik odplača v enem letu. Za obdobje koriščenja limita mu bo banka zaračunala od 7,5 do 8,5 odstotka obresti. Dodatni stroški, kot sta na primer zavarovalna premija ali strošek odobritve, ga bodo v povprečju stali 75 evrov, skupno pa bo za takšen limit odšteli okoli 200 evrov.

Najugodnejše so bile ponudbe Delavske hranilnice, Banke Sparkasse in SKB banke, razlika v stroških med najmanj in najbolj ugodno banko pa je znašala 65 evrov. Pri ZPS ugotovili tudi, da štiri banke efektivno obrestno mero, ki je najprimernejše orodje za primerjavo kreditov med seboj, računajo po svoje, zaradi česar njihova ponudba ni primerljiva z ostalimi.

»Trajanje izrednega limita je praviloma omejeno na največ dvanajst mesecev. Če ga do takrat ne boste odplačali, bo treba ponoviti postopek sklepanja in preverjanja kreditne sposobnosti, banka pa vam bo v večini primerov podaljšanje tudi drago zaračunala - enako kot za nov limit«, pravi Boštjan Krisper iz oddelka financ pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

Katere so alternative limitu?

• Običajen kredit
Možnost, da potrošnik sam odločite, kako bo limit odplačeval, je pogosto vzrok za to, da ga bo odplačal počasneje kot običajen kredit. To seveda pomeni večje stroške za obresti, če pa potrošnik limita ne odplača pravičasno, pa še stroške sklepanja novega izrednega limita. Limit pa je dražji od običajnega kredita, četudi ga potrošnik disciplinirano odplača v enakih mesečnih obrokih. Limit je boljša izbira kot potrošniški kredit le, če potrošni svojega dolga trenutno ne more obročno odplačevati, v naslednjih mesecih pa zanesljivo računa s prihodkom, s katerim bo limit lahko poravnal.
 
• Kartica z odloženim odplačilom
Nepričakovane stroške lahko potrošnik včasih poravna tudi s kartico z odloženim plačilom. V zameno za letno članarino, ki je neprimerljivo nižja od cene limita, lahko brez stroškov obresti financira nakup do naslednjega meseca. Izposojeni znesek bo torej treba vrniti zelo hitro.

• Posojilna kartica
Kartica, s katero potrošnik vsak mesec vrne le del izposojenega zneska, medtem pa lahko opravlja nove nakupe, je po načinu delovanja in zaračunavanja stroškov podobna izrednemu limitu. ZPS pa opozarjamo pa, da so pri njej stroški še manj pregledni od stroškov limita, tveganje izgube nadzora nad svojimi financami, pa je še večje.

• Zlata rezerva
Vsem, ki to zmorejo, pri ZPS svetujejo, naj začnejo vsak mesec varčevati za svojo zlato rezervo. Četudi gre pri varčevanju za majhne zneske, potrošnika potrpežljivo zbrana sredstva lahko zavarujejo pred nepričakovanimi likvidnostnimi težavami in visokimi stroški zadolževanja. Pri varčevanju namreč banka obresti plačuje potrošniku, ne pa on njej. Priporočljiv cilj za vsakogar je, da si privarčuje zlato rezervo v višini treh mesečnih dohodkov in jo hrani na hitro dostopnem računu.  

Po limit le če je to zares potrebno
Pri ZPS potrošnikom svetujejo, naj še preden pride do tega, da bodo svoj izredni limit prisiljeni podaljšati, dobro premislijo o tem ali ga boste sposobni odplačati do poteka pogodbe. »Če za to ne vidite realne možnosti, obenem pa v bližnji prihodnosti ne pričakujete povečanja vaših dohodkov, je čas da resno razmislite o vaši finančni situaciji.
Izredni limit spada med najdražje načine financiranja vaših izdatkov«, svetuje Boštjan Krisper iz ZPS.

Pri ZPS poudarjajo tudi naj potrošniki izrednih limitov ne najemajo, če jih nujno ne potrebujejo. Tudi v primeru, ko denar potrebujejo, pa je priporočljivo najeti običajen kredit in ga postopoma odplačali.

Več informacij je na voljo v brezplačnemu članku Izredni limiti na www.zps.si 

Jasmina Bevc Bahar
Vodja odnosov z mediji
E-mail: zps@zps.si
www.zps.si