IZJAVA ZA JAVNOST ZDRUŽENJA FRANK
Združenje Frank, ki povezuje opeharjene kreditojemalce s krediti, vezanimi na švicarski frank, je takoj po registraciji društva 2.2.2015 na Banko Slovenije poslalo zahtevo po natančnih informacijah o kreditnih bilancah slovenskih bank, ki so tržile kredite v tujih valutah. Banka Slovenije v odgovoru, poslanem še v zakonskem roku, zanika, da bi nekatere zahtevane informacije imela, za druge pa trdi, da jih ni dolžna posredovati, zato bomo na izdano odločbo napisali pritožbo.

V Združenju Frank smo odločeni priti zadevi do dna in vztrajamo na preverjanju, ali so banke, ki so tržile kredite v tujih valutah, te valute sploh same kupile ali pa so kredite v tuji valuti zgolj obračunavale za svoj maksimalen dobiček, vse tveganje nihanja tečaja pa pri tem prevalile na nepoučene kreditojemalce. V nedavnem članku v Večeru "Vojna med švicarskim frankom in evrom še traja" (21.2.2015) je namreč Banka Slovenije na vprašanje, ali so bili krediti dejansko krediti v tuji valuti ali pa samo vezani na tečaj franka, odgovorila:

"V večini primerov gre za kredite v evrih, klavzula pa pomeni obračunski način vodenja kredita, ki je vezan na gibanje švicarskega franka.« Državni banki NLB in NKBM se po navedbah v istem članku s tem odkritim priznanjem Banke Slovenije ne strinjata. Strokovne službe NKBM so tako novinarju Večeru pisno sporočile, da so "po letu 2006 kreditojemalci dobili kredit izplačan v švicarskem franku, pred tem pa v tolarjih«, NLB pa trdi: "Od maja 2006 do oktobra 2008 smo v NLB odobravali NLB Stanovanjske kredite in NLB Osebne kredite v tuji valuti (švicarskih frankih), kar pomeni, da je kreditojemalec kredit najel v švicarskih frankih in ga v tej valuti tudi odplačeval.«

Med skoraj 4.000 člani oziroma podporniki Združenja Frank so se doslej javili samo TRIJE, ki so na svoje bančne račune ob najemu kredita na svojo izrecno zahtevo prejeli švicarske franke, ostali kreditojemalci nismo v naših pogodbenih razmerjih z bankami nikoli videli niti enega švicarskega franka! Nasprotno, naši stanovanjski krediti so nam bili nakazani v tolarjih oz. evrih in tudi odplačujemo jih v evrih!

V Združenju Frank ugotavljamo, da se zavajanje in sprenevedanje bank v javnosti torej nemoteno nadaljuje kljub našim razkritjem, podprtim z zbrano dokumentacijo od obdobja najagresivnejšega trženja kreditov v tujih valutah naprej. Naj samo spomnimo na nekatere slogane, s katerimi so banke pospeševale prodajo kreditov, vezanih na švicarski frank: »Stanovanjski kredit z valutno klavzulo v švicarskih frankih je idealna rešitev, ki zagotavlja, da se višina mesečne anuitete ne bo bistveno povečala.« ali pa »Stanovanje ali stanovanjska hiša so sanje vsakega Slovenca. Uresničitev teh sanj pomeni velik korak v varno prihodnost!« in »Želimo vam pomagati, pripravili smo ugodne stanovanjske kredite s strokovnim svetovanjem. Skupaj bomo našli najprimernejšo pot, ki vam omogoča več valutni kredit z minimalnim valutnim tveganjem.«

V Združenju Frank nas še kako zanima tudi, kako je Banka Slovenije sploh lahko dopustila trženje bančnih produktov s tako rekoč neomejenim tveganjem (saj nihanja tečajev ni mogoče zagotovo napovedovati za nobeno prihodnje obdobje na osnovi predhodnih gibanj) in pri tem prepustila ugotavljanje dejanske kreditne sposobnosti za absorpcijo neomejenega tveganja poslovnim bankam, ki so v trženju kreditov v tuji valuti iskale predvsem čim hitrejši in višji dobiček. S tem namenom so kredite v švicarskih frankih ponujale tudi kreditojemalcem, ki za evrske kredite niso bili sposobni.

V Združenju Frank ocenjujemo, da je stanje na področju bank in bančnega poslovanja v Sloveniji zaskrbljujoče in menimo, da je na tem področju nadzor državnih institucij v Sloveniji v celoti odpovedal, kar je jasno razvidno tudi iz uvodoma omenjenega odgovora Banke Slovenije, ki priznava, da njeni poskusi inšpekcijskega nadzora niso prinesli nikakršnih rezultatov. Ceno nedelovanja uzakonjenega regulatorja in nadzornika slovenskega bančnega sistema, za katerega so odgovorni ljudje z imeni in priimki, plačujemo kreditojemalci.

Za razliko od Hrvaške, Madžarske, Avstrije in drugih Sloveniji sosednjih držav, ki se srečujejo z enakim problemom množičnih razsežnosti, tudi politične volje za njegovo reševanje ni, čeprav je država zaradi oderuških kreditov še kako prizadeta, tako zaradi kreditov v švicarskih frankih, ki so jih najemala javna podjetja, kakor tudi zaradi odliva proračunskih prihodkov, saj kreditojemalci na banke zaradi njihovega pohlepa nosimo vsak težko prisluženi evro, namesto, da bi trošili in s tem prispevali v davčno blagajno. Škoda nikakor ni zanemarljiva: po zadnjih uradnih podatkih Banke Slovenije nas je kar 16.000, podobno zadolženih pa je tudi skoraj 300 podjetij! Domnevati moramo, da banke lahko siromašijo našo države na vse mogoče načine, ker jih vladajoči sloj ne zmore, ne zna ali v imenu parcialnih interesov ne želi ustaviti.