PRIPOVED BABICE JERCE: LIPE IN HRASTI

BILO JE PRED DAVNIMI STOTIMI LETI,
TAKRAT, KO JE BABICA V ŠOLO HODILA,
TJA, V SAMOSTAN PRI GOSPEJ SVETI.

TAM NAJ BI JERCA LE NEMŠKO MOLILA,
Z GOJENKAMI VEDNO LE NEMŠKO ČEBLJALA,
SLOVENSKO NAJ NE BI NIKDAR GOVORILA.

DOMAČE JI NUNA JE KDAJ ŠEPETALA
(SEVEDA SKRIVAJE PRED NEMŠKO SOSEDO)
UBOŽICI JERCI ZELO POMAGALA,

JI LAJŠALA STISKO IN NOTRANJO BEDO.
SAMO KATEHET JE ŽELEL V SPOVEDNICI
POSLUŠATI LEPO SLOVENSKO BESEDO

IN VEDNO PRISLUHNIL JE RAD GOVORICI
V KATERI SO VČASIH SLOVENKE ŽEBRALE;
TAKO SE JE TIHO UPIRAL KRIVICI.

OHOLO SO VČASIH SE NEMKE DRŽALE
IN MIMO SLOVENK NADUTO HODILE
SE VZVIŠENO S HRASTOM MANJŠINI BAHALE

SLOVENKE SO LJUBLJENO LIPO ČASTILE
PONOSNO SO NJENO IME SI NADELE
ZA ČAST SE Z AVSTRIJSKIMI HRASTI BORILE

HRASTI:
NAŠE DREVO JE PONOSNO, MOGOČNO,
TRDO, VISOKO, ČVRSTO IN MOČNO
KRONI FRANC-JOŽEFA RASTE NA ČAST
DAJE NAM ZGLEDE ZA MOČ IN OBLAST!

LIPE:
SLOVENSKO DREVO JE ČUTEČE KOT MATI
KI HOČE IN ZMORE DAJATI, DAJATI –
NE MARA NASILJA, TRDOTE, KOT HRAST,
LJUBEZEN POMENI JI VEČ KOT OBLAST

ŠIROKO RAZVEJANE VEJE DEHTIJO
S CVETOVI IN MEDOM BOLESTI MIRIJO;
UTRUJENIM KMETOM, SPOTENIM OD TLAKE
PODARJAJO SENCO, KI NI JE ENAKE.

HRASTI:
V HRASTOVE KROŠNJE NAJ TRESKAJO STRELE
PREVLADE, GOSPOSTVA NE BODO NAČELE
HRAST JE ZA KLOŠTER POMEMBNEJŠI, PRVI,
LIPOVO BIT PA NAJEDAJO ČRVI

LIPE:
OJ, ČUDNO, PREČUDNO NAM LIPAM SE ZDI,
DA LIPA CERKVENO DVORIŠČE KRASI.
IN HRASTI - POVEJTE NAM, LIPAM, ZAKAJ
NE SKUHATE Z VAŠEGA HRASTA SI ČAJ?

HRASTI:
LIPE ODDALJENE DRUGA OD DRUGE ŽIVIJO
HRASTI OB HRASTIH V GOZDOVIH STOJIJO
V HRASTOVIH HOSTAH JE LES DRAGOCEN
V LIPOVIH GAJIH UBOG IN CENEN.

LIPE:
SRCE SAMOSTANA BO LIPA OSTALA:
PRED POL TISOČLETJA REZBARJU JE DALA -
PO VAŠE – »NECENJENI LES« ZA REZBARJA
ZA MATER IN DETECE SREDI OLTARJA

IN VERNIKI BODO HODILI VSAK DAN
H GOSPEJ SVETI; IN DOKLER BO STAL SAMOSTAN
SE BODO PRIKLANJALI LIPI KRISTJANI
ZAVEDNI SLOVENCI, POBOŽNI GERMANI….

EPILOG:
V MARIJINEM KLOŠTRU SKUPINICA LIP
PRED STOTIMI LETI JE HRASTE UGNALA;
SEDAJ PA OSTAJA V SVETIŠČU LE KIP

IN LJUBLJENA LIPA JE TAMKAJ OSTALA;
ČEPRAV JE UJETA V DVORIŠČNE ZIDOVE,
BO VEDNO SLOVENSKO POREKLO KAZALA…

ŠE VEDNO REZBARIJO LIPE V BOGOVE,
JIH Z ŽEBLJI NA HRASTOVE KRIŽE PRIPNEJO,
IN VČASIH VKLENEJO V TEŽKE OKOVE

UMIJEJO ROKE IN MOŠNJE ZAPREJO
Alenka Dobeic

Pesmica je nastala pred 30 leti, zato časovno ni povsem ustrezna. Nalašč sem pri hrastih začenjala vrstice s poudarjenim, pri lipah pa z nepoudarjenim zlogom, kar mi zveni mehkeje.