Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

Življenje z naravnimi cikli, uravnotežena prehrana, reševanje zdravstvenih in estetskih težav z rastlinskimi preparati, poslušanje lastnega organizma, preventiva namesto kurative, so osnovni principi, ki so vse bolj potrebni človeku sodobnega časa in so združeni v ayurvedi, najstarejši znanosti o življenju.

Ayurveda je del Ved, ki so najstarejši poznani zapisi človeške civilizacije, zato so znanstveniki mnenja, da je nastala med 4000 in 6000 let pred našim štetjem. Danes ayurveda predstavlja naravni sestavni del medicine, ki se v Indiji uporablja več kot 5000 let, organizacija WHO (World Health Organisation) pa jo je uradno priznala leta 1977.

Osnovni principi ayurvede so:

- zavest je primarna, materija je sekundarna
- človekovo telo naj bi bilo v ravnovesju z naravo, torej v stanju, da se lahko prilagaja spremembam in vplivu okolja
- fiziologija, duša in čustva so povezana, zato imajo izravnave medsebojen vpliv.

Čeprav je ayurvedska znanost zelo obsežna, saj zajema znanje o življenju nasploh in torej vključuje  telo, um, čutila in dušo, zavzema prehrana primarno mesto v vzdrževanju ravnotežja v telesu. Vendar je najprej potrebno razjasniti nekatere najosnovnejše pojme, ki jih srečamo pri ayurvedi.

Vse na Zemlji, tako tudi človek, je sestavljeno iz petih elementov: prostor (eter), zrak, ogenj, voda in zemlja. Teh pet elementov se medsebojno staplja na različne načine in tako tvori tri osnovne biološke energije ali doshe, ki se imenujejo vata, pitta in kapha.
Vata predstavlja prevladovanje elementa zraka in etra, pitta ognja in vode in kapha vode in zemlje.
Doshe oblikujejo zgradbo telesa tekom rasti in razvoja organizma, kakor tudi nagnjene k določenim spremembam ali boleznim. Ko so te tri doshe v organizmu v ravnovesju, je organizem v normalnem stanju in lahko govorimo o psihičnem in fizičnem zdravju.

Osnovne značilnosti doshe

Vata obvladuje gibanje (bitje srca, dihanje, gibi mišic, gibanje črevesja …); ključni opisi: grobo, suho, gibljivo, počasno, hladno, čutno; kadar ni v ravnovesju, se pojavljajo tesnoba, strah, anksioznost…
Pitta nadzoruje vse, kar prebavljamo, kontrolira metabolizem; ključni opisi: vroče, kislo, pikantno, intenzivno, mastno; inteligenca, pogum; kadar ni v ravnovesju, prihaja pri človeku do jeze, zavisti, vnetij, nespečnosti …
Kapha obvladuje vse, kar povezuje; tu gre za vlažnost, povezanost, statičnost, modrost, potrpljenje, zadržanost; kadar ni v ravnovesju, povzroča mlahavost, nerazpoloženje, pohlep …

Hrana je v ayurvedi primarna preventivna medicina. S pravilno kombinacijo in količino živil ter določenimi deli dneva, ko se hrano uživa, lahko vzdržujemo notranje ravnotežje elementov ali pa celo popravimo neravnovesje, do katerega je prišlo zaradi obdobja, v katerem smo živeli nezdravo.

PREHRANA IN DOSHE

Glede na spoznanja in izkušnje ayurvede različna hrana, okusi, barve in zvoki delujejo na doshe na različne načine. Prav ta sposobnost vplivanja na doshe je osnova delovanja v ayurvedski praksi in terapiji.
Osnovno pravilo je, da uživamo hrano, ki je nasprotne elementarne narave od tiste, katero ima ojačana dosha. Na primer, če se pojavljajo vetrovi in napihnjenost v spodnjem delu trebušne votline, to pomeni, da je vata v tem področju preveč okrepljena. V tem primeru se je bolje izogibati lahki, votli, suhi in hladni hrani, uživati pa je potrebno toplo, mastno, gosto in težko hrano. Podobno seveda velja tudi za vse druge kombinacije.

Primarna informacija o hrani je skrita v njenem okusu – poznamo sladko, slano, kislo, grenko, pikantno in trpko hrano. Okusi, ki uravnotežijo vato, so slano, kislo in sladko,  pitto bodo uravnotežili grenki, sladki in trpki okusi, medtem koso za uravnovešanje kaphe najprimernejše pikantna, grenka in trpka hrana.

PREHRANA IN DNEVNI CIKLI

Vsak dan je sestavljen iz dveh ciklov, od katerih vsak ima tri obdobja. S spreminjanjem letnih časov tekom koledarskega leta se menja tudi naše telo. Kapha sezona traja od sredine marca do sredine junija in ima značaj vlažnega in hladnega. Pitta sezona traja od sredine junija do sredine oktobra in je kot obdobje toplo in energijsko zelo močno. Vata sezona traja od sredine oktobra do sredine marca in je vetrovna in hladna.
Te tri ayurvedske sezone so le približno določene in se morajo prilagajati lokalnim pogojem. Nenazadnje je narava ta, ki določa, kdaj prihaja vpliv kaphe, pitte ali vate. Ne glede na obdobje koledarskega leta bo pri določenih vremenskih pogojih prevladovala točno določena dosha:

Kapha se bo zadrževala pri vlažnem, hladnem in oblačnem vremenu – prednost naj ima lahka in suha hrana s povečanim pikantnim, grenkim in trpkim okusom.
Pitta prevladuje pri visokih temperaturah – prehrana naj bo sestavljena iz hladnih jedi sladkega, grenkega ali trpkega okusa.
Vata postane prevladujoča pri vetrovnem in spremenljivem vremenu – uživajmo toplo hrano in napitke ter dobro prekuhano in lahko prebavljivo hrano.

SPLOŠNA PRAVILA AYURVEDSKE PREHRANE

- uživati svežo hrano, ki uspeva v določenem letnem času in v kraju, kjer živite
- letni čas, ko je glede hranjenja potrebna največja previdnost, je tisti, ki je primeren za vašo telesno zgradbo in težavo, ki vas pesti
- uporabljajte začimbe, še posebno kurkumo, kardamom, koriander, ingver, cimet, črni poper
- žitarice in stročnice naj bodo dobro prekuhane
- špinače, ohrovta, brokolija, cvetače in zelja ne uživajmo surovega
- mleko je težje prebavljivo živilo, zato ga je priporočljivo uživati prekuhanega z dodatkom kardamona in cimeta
- ob prehranjevanju z žitaricami in stročnicami meso ni nujno potrebno za rast in razvoj človeškega organizma
- živila, ki vsebujejo veliko vode (kumare, solata), jejmo samo poleti in predvsem pri kosilu
- sadje uživajmo v surovi obliki, toda samo kot medobrok, nikakor pa ne zjutraj (lahko samo kot kompot)
- za kuhanje in začenjanje hrane uporabljajmo prečiščeno maslo
- privoščimo si zeliščne čaje in sadne sokove, izogibajmo pa se kavi in gaziranim pijačam

ŠE NEKAJ OPOZORIL

Zelo pomemben del pravil v ayurvedi pa se nanaša na principe kombiniranja posameznih živil in izogibanje tistim med njimi, ki se medsebojno "bojujejo":

- ne jejte sočasno kuhanih in surovih živil, saj ta dva tipa hrane zahtevata različna tipa prebave
- izogibajte se kombiniranju lahke in težke hrane v istem obroku
- ne pijte mleka, če jeste radič, paradižnik, krompir, banane, meso, ribe, jajca, citruse, melone, kruh ali češnje
- ne mešajte medsebojno mleka in jogurta
- sveže sadje jejte ločeno od ostalih obrokov in hranil (kuhano sadje izjemoma lahko jemo skupaj s kuhanimi jedili
- izogibajmo se mešanje različnih vrst proteinov, kot sta meso in sir.