Ko je leta 1770 kapitan Cook v zalivu, ki ga je imenoval Botany Bay, Botanièni zaliv, zasadil britansko zastavo, je v Avstraliji živelo manj Aboriginov kot danes. Danes so sicer številènejši, a tudi bolj trpijo.

Beli naseljenci niso nikoli v resnici razumeli prvotnih prebivalcev Avstralije. Ko so prišleki dojeli, da so aboriginska ljudstva pripadala kakim 700 razliènim jezikovnim skupinam, so mnoge od teh štele le še pešèico ljudi.

Èesar niso pojmovali kot narod, je bila zapletena zveza ljudstev z dovršeno diplomacijo, katere poslaniki so se pogajali o preèenju teritorijev, ki niso bili v skupni lasti, o delitvi virov in o poplaèilu krivic. Veèina Aboriginov je prièakovala, da se bodo prišleki prilagodili njihovemu naèinu življenja.

Ponujali so jim pomoè pri iskanju hrane in pri preživetju s preuèevanjem in spoštljivim èašèenjem pokrajine. Ko so dojeli, da si prišleki lastijo celotno deželo in vse, kar je v njej, je bilo prepozno. Zadnji udarec, ki je razdejal njihovo samospoštovanje, je bilo postopno spoznanje, da jim tujci, ki so jih sprejeli za sebi enake, ne vraèajo spoštovanja.

Morala lovcev-nabiralcev ne dovoljuje kopièenja lastnine in njihov naèin življenja ne ceni vrednosti denarja. Slikarka Emily Kngwarreye je nekoè za neèaka želela nov avto v zameno za eno od svojih slik. Avto je dobila. Nekaj tednov pozneje se je njen varuh vidno vznejevoljil, ko je zvedel, da je neèak avto prodal za 300 avstralskih dolarjev.

"Zakaj je prodal avto, nov avto, za samo 300 dolarjev?" jo je vprašal. "Zato, ker je potreboval samo 300 dolarjev," mu je odgovorila Emily. Kapitalizem preprosto ne ve, kako naj ravna s takimi ljudmi, paè, morda bi z njimi znal služiti denar. Danes bi potrebovali veè kot ceno avtomobila, da bi kupili sliko Emily Kngwarreye, toda ona je zadnje mesece življenja raje preživela na železnem posteljnjaku pod ponjavo, daleè od udobja potrošniške družbe, v svoji lastni deželi.

Vir: lifestyle.enaa.com