Piše: Miša Čermak  v novih Misterijih www.misteriji.si

Pogovor z armenskim zdravilcem in ezoterikom Rubenom Papianom

Zdravilec in ezoterik Armenec Ruben Papian, ki je bil pred dvema desetletjema vsaj neka­terim v Sloveniji, tako tudi avtorici te­ga prispevka, znan po ukvarjanju z bio­energijo, mentalnim svetom in razi­sko­vanjem sebe in soljudi, kani letos po zgledu iz Nizozemske tudi v Slove­niji odpreti svoj inštitut za prouče­va­nje paraznanosti, ezoterike; tistega, kar se dogaja znotraj snovi/materije in če­sar se ne da zaznati samo s čutili.

Sveto­va­lec številnih firm po Evropi in ZDA, ra­ziskovalec delovanja človeških mož­ga­nov, sanj, čustev, raziskovalec delo­va­nja oblik in barv, ki vplivajo na nas, ter ustvarjalec pripomočkov, ki odkri­va­jo nove poti, deluje mistično, skoraj­da čarovniško in zelo suvereno.

Z njim se je pogovarjala Miša Čermak.

Pred leti ste nam dopovedovali, da je imidž izredno pomemben. Imate imidž mistika?
Imidž je pomemben odvisno od tega, s čim se človek ukvarja. Pri pozicioniranju v družbi je imidž pomemben. Če lahko sodim o svojem imidžu, o tem, kaj pra­vijo drugi, je mističen. Moj imidž je tak­šen, da nihče ne razume, kaj sem.

Vsaj vi veste, kaj in kdo ste?
Malo vem, ne veliko. In iskreno: hvala bo­gu, da je tako, kajti če bi povsem ra­zumel, kaj sem, bi bilo z mojim razvojem konec. Realno lahko rečem, da sem v fazi intenzivnega razvoja šele od leta 2005. Do takrat so se mi dogajale radi­kal­ne spremembe.

Nenavadne za običaj­nega človeka. In za pogled od zunaj. Jaz živim v svoji koži in vem, kaj doživljam vsak dan. Če pogledam in vzporejam hitrost, intenzivnost in razpon svojega razvoja, lahko rečem, da sem do časa pred štirimi leti rasel v koren, zdaj pa cvetim v višave.

Nekoč ste se deklarirali za bioener­ge­ti­ka, svetovalca, zdravilca. Zdaj ste pa kaj?
Od takrat nisem toliko v ljudeh in z ljud­mi. Seveda moje delo zahteva komuni­kacijo, a nisem toliko v javnosti – pove­čal pa se je moj razpon. Ne da se me kla­sificirati, to, kar sem nekoč bil, je sekun­darno. Zdaj globlje razumem delovanje človeškega mehanizma. Prej tega nisem vedel, pa ne zato, ker bi bil neumen, le dovoljeno mi ni bilo. Bolj zrel sem.

Govorite o drugačnih virih informacij?
Ne. Vsak vir, predvsem gen in to, kar je v njem, je globoko. Vse izhaja od tu. Pojavljati so se mi začeli podatki, ki ru­šijo predstavo o sistemu do zdaj. To ni dobesedno rušenje, je dopolnjevanje in menjavanje. Lagal bi, če bi rekel, da so ti podatki, ki sem jih dobival, name de­lovali blago.

Je bolelo?
Da. Bolelo je! Moral sem lomiti tisto, kar sem ustvarjal dvajset let, ker sem dou­mel, da sistem deluje drugače. Toda svo­jim postulatom se lahko odrečejo le moč­ni. Reorganiziral sem se.
Da bo razumljivo, povejte, ali ste še ved­no bioenergetik; se ukvarjate z ezo­te­riko, energijami?
Še vedno pomagam ljudem. Še vedno sem ezoterik. Energija pa … ljudje si ne predstavljajo dobro, kaj to pomeni.

Pa razložite …
Najlažje z elektriko. Z njo delamo mno­go stvari, od orožja do ščetke za zobe. Izumitelj ni vedel, kam vse in kako se bo pretvorila. Torej gre za pretvorbo iste stvari v različne oblike. Enako je tudi z dru­gimi oblikami energije, z bioener­gijo. Toda kaj je treba delati z njo? No, tu se skriva znanje.

Drži, da smo mi sami največji proizva­jalci bioenergije, ki se odraža na vseh pod­ročjih našega delovanja?
Nismo samo mi, vsa narava je. Največji proizvajalec energije je tisto, kar se giba najhitreje; energija je rezultat gibanja. Misel je rezultat nekih gibanj, je končna oblika …

Kaj pa je potem začetna oblika?
Še vedno želite v nekaj urah izvedeti vse! A pojdiva po vrsti. V naravi je najhitrejša v spreminjanju biološka ma­te­rija: celica. Zato nas je toliko. Hitrejša ko je materija, več energije ustvarja. Če to pomnožimo s številom celic v kate­rem koli organizmu, dobimo abnormal­no energijo. Ljudje smo kot čajniki na og­nju; kadar spimo, se celice gibljejo po­časneje; ko smo budni, čustveni, nastaja energija intenzivno, z njo se polni biosfe­ra. Tu smo torej zato, da vzdržujemo cikličnost in bogatitev sistema.

Smo neke vrste drva Univerzumu?
Na zemlji biva sedem milijard človeške pro­izvodnje, dodajte živalstvo in rast­linst­vo … Na samo enem planetu je ka­tastrofalno velik energetski generator. To je konstantna eksplozija, ki gre v sonč­ni sistem, v galaksiji pa je na mili­jarde sončnih sistemov, na katerih je za­gotovo življenje. S tem se polni univer­zum, ki funkcionira natančno tako kot vaše telo.

Torej smo vsi proizvajalci energije?
Dodajte še, da nam je sedemdeset od­stotkov energetskega potenciala nezna­nega – temne energije, z njo nimamo sti­ka.

Vi ga imate?
To reči bi bilo preveč pogumno. Ne vem. Imam pa možnosti občutenja nečesa, kar ni običajno za normalne ljudi. Moral bi biti nečlovek, da bi vedel.

Torej obstajajo bitja, energetska zdru­že­nja, ki kreirajo naša življenja, našo prihodnost?
Absolutno smo odvisni od juhe, v kateri se kuhamo. Zamislite si, da je vsak od nas zrno graha, ki proizvaja energijo. In je v loncu, kjer se kuha juha. Jasno je, da je grah odvisen od vode, njene tempera­ture in seveda tudi sam vpliva na vodo, ampak grah se tega in da se je zaradi vode odprl, ne zaveda. Torej, zakaj ste vi takšni, kot ste? Morda zato, ker vas energija, ki vas obkroža in je ne zazna­vate, tako oblikuje, vi pa se temu prila­ga­jate. Če povem banalno: ko dežuje, je več depresije.

Vi te energije zaznavate? Lahko poma­gate?
Lahko pomagam, ampak za tovrstno pomoč ne potrebujem tako visokega ranga, kot je moj.

Kaj pa je tisto, kar zaenkrat zmorete sa­mo vi?
Samo jaz in realno samo jaz naučim človeka, kako naj naredi korak izven sebe. In to lahko naredim samo jaz.

Razložite, prosim …
Spremeniti človeka in njegove odzive; to, kako bo ta juha dišala jutri.

Kaj vohate, ko kot zdravilec ovohavate telo klienta?
Voham absolutno vse! Človek ima pet ču­tov, ki realno detektirajo isti razpon, ime­nujmo ga frekvenco, lahko tudi ener­­gijo: oko je zadolženo za vid, nos za vonj itd. Čutila se dopolnjujejo, da bi sistem vedel, kaj se dogaja.

Kaj je sistem?
Sistem je tisto, kar deluje, ko spite, in ta­krat deluje najboljše. Ko se zbudite, nastane kaos.

Če se vrneva k čutilom …
Razpon frekvenc/energij zaznavanja je ogromen. Morski pes, recimo, zaznava kapljo krvi na razdalji petih kilometrov. Ptica se vrača domov z drugega konca sveta, pri tem jo vodijo druge zaznave kot psa. Obstajajo parametri, ki nam niso znani.

Če bi imeli možnost širjenja raz­po­na zaznavanja svojih čutov, kaj bi bi­lo? Nihče vas ni učil, kako se gleda, po­sluša, ta znanost se nahaja v prihodnosti, če pa je že tu, ni narejena za človeka danes. Za superčloveka. Svet potrebuje običajne ljudi, ker jih je lažje nadzirati.
???

Naša družba se imenuje visoko razvita družba sužnjev. To je socialno suženj­stvo. Realno nas nihče ne nadzira, če pa sprašujete, ali obstaja hierarhija nad človekom – da, obstaja!

Prosim, razložite.
Vi, ki ste, denimo, božanski rang, deni­mo živite v svojem stanovanju. Pod va­mi v kuhinji je sedem milijard hroščev; vsak hrošč misli, da misli in da je nekaj posebnega.

Toda ali ni v vsakem hrošču kljub »moji superiornosti« delček mene?
Je. Toda vi, ki ste druga forma, morate gle­dati sedem milijard hroščev, ki misli­jo, da so pametni. Ljudje smo si izmislili, da smo vladarji narave. Saj je v vsakem hrošču del boga, toda to ni bog; ta del boga omogoča obstoj in funkcioniranje.

Kaj je s temi drugimi, višjimi formami, za katere smo mi hrošči, in zakaj so? Smo zgolj lutke?
Nismo lutke, smo problem. Ta, recimo, višja rasa je biološko gledano biološko prenovljena iz človeškega porekla.

Bolj razumljivo …
Če greste v Afriko med plemena izven civilizacije, ste zanje z diktafonom bog. Na začetku zanimajo tudi vas, a čez deset let vas ne bodo zanimali več, kajti »diktafon« ne bo več deloval. Njim bo še vedno super, vam pa ne, ker se boste degradirali.

Kaj je po vaše višja rasa?
Darwin nas je prepričal, da izhajamo iz opic, toda ljudje, ki jih gledava na našem planetu, so umetno naseljena kategorija. Ljudje delajo nekaj, česar ne počne nihče drug: uničujejo, menjajo … In pravijo, da gradijo. Realno je to sprememba po­polnoma uravnoteženega stanja in tega v naravi ni. To je umetno.

Če pogledate obnašanje bitja, ki se imenuje človek, ni v skladu z zemeljskim načinom delova­nja, kar je že pred petdesetimi leti pripe­lja­lo do krize, zdaj do katastrofe: planet te­ga ne more vzdržati, prihaja do ne­urav­novešenosti sistema – po zaslugi nas, umetno naseljenih ljudi.

Kaj delajo te višje sile?
Te so ravno tako biološki proizvodi … Imenujva jih višja rasa; to je civilizacija, ki je bila nekoč na nekem planetu z dovolj tehnologije, da razvije nov planet. A rasi ni bilo treba priti, najpomembneje je bilo, da preide gen.

Naj bi bili vsi mi del te višje rase?
Da, vsak človek nosi v sebi ta gen, ki je del vsake naše celice; zato prihaja do evo­lucije, kajti sam gen je prehajal to fa­zo večkrat.

Višja rasa zveni zelo nacistično …
Nisem najpametnejši na svetu. Vse to je bilo znano že na začetku prejšnjega sto­let­ja; zaradi tega se je zgodila prva sve­tov­na vojna, pa druga, da bi se prišlo do tega znanja. Koncept višje rase ni nov. Nemčija je že v prvi svetovni vojni želela najti korenine človeštva. V vsej zgodovini ni noben vojskovodja ali za­vojevalec na svoji poti izpustil Egipta in Izraela. Zakaj, kaj je tam?!

Ali naj bi nas ta »višja rasa« razredčila, ker nas je preveč?
Uf, uf. To je povedano zelo človeško, v ne­gativnem smislu. Oni so naši pro-star­ši. Oni so na ravni človeka, mi hrošča. Kako pohoditi hrošča, če veš, da ima tvoj, torej isti gen? Tega ne delajo tako, oni mislijo mnogo širše in globlje. Mi pa uničujemo sami sebe. Toda če vprašate, kakšno je stanje na našem planetu, lahko rečem, da je prišel čas za čiščenje.

Komunicirate z njimi?
Nisem edini, sem eden od mnogih, s ka­terimi komunicirajo. Od kje naj bi sicer vse to vedel? Jaz sem premajhen, toda nisem niti tako majhen hrošč, da bi mis­lil, da sem pameten; pogledam se v ogle­dalo in vidim hrošča.

Čiščenje z vojno?
Čiščenja … z vojno malo težje, ker lahko vsaka bomba učinkuje na formo ekono­mije. To se zdaj dogaja. Naša civilizacija je zdaj v obdobju radikalne spremembe.

Se vse to dogaja pod nadzorom, je na­črto­vano?
Na žalost ne, ker je tu sedem milijard hroš­čev. Vsak od njih misli, da nekaj zna. Včasih je potreben korak nazaj, da bi sistem preuredil samega sebe; naj se sami pokoljejo, naj padejo, da se bodo dvig­nili. Ustvarja se nov sistem. Vse ekonomske težave, nove bolezni, vse je sestavni del sprememb. Več informacij nimam in jih ne smem imeti, ker sem pre­močen.

Lahko morda vplivate?
Kakršno koli moje pozicioniranje bi lah­ko vplivalo na kakšen segment. Leto 2005 je bilo zame težko, ker sem začel »izigra­vati opico« v smislu hočem-nočem, lah­ko-bom-to …, toda s takšnimi silami, kot so v meni, se tega ne sme delati.

Kaj pa lahko delate s to svojo močjo?
Ne morem reči, kaj želim s tem početi, toda spremljam stvari, dobivam signale.

Kaj pomeni Slovenija za vas?
Nič. Kličejo me zaradi človeškega razlo­ga; tu sem občasno že dvajset let in zago­tovo obstajajo socialni stiki. Slovenije ni v teh globalnih zadevah in ni niti potre­be, da bi bila. Te spremembe niso zdra­ve. Če govoriva o bodočih spremembah, lahko rečem, da bo tudi Slovenija del njih. Tako kot vse države.

Slovenija ni bolj varna?
Sedaj besede varnost ni. Ne obstaja. Če žive v sosednjih državah lačni otroci, če se dogajajo migracije ljudi, ne more biti nobena država varna. In migracije gredo proti vam. Želim reči, da bo to, kar pri­haja, spodbudilo globalne migracije držav­ljanov. Govorim o milijonih! Si lahko zamislite, da pride do reorganiza­cije vodnih površin, kar se na Zemlji do­gaja vsakih pet tisoč let, ko se zamenjata severni in južni pol. In Zemlja se začne spreminjati.

Kaj mislite, da se bo zgodilo z Anglijo?
Obstajajo zemljevidi, modelirana vari­an­ta, ki kažejo spremembe ob zamenjavi magnetnih polj. Voda, če gledamo plimo in oseko, je odvisna od gibanja lune. Če se pojavi le malo večji komet, je ravno­vesja konec. Anglija, ki je otok, naj bi po teh variantah skoraj izginila.

Spominja na scenarij, kot smo ga videli v enem od filmov, ki govore o novi lede­ni dobi?
Ne v tem smislu in pustiva led! Prepro­sto takole: zemlja »gre«, voda se dvigne – govoriva pa o dvajsetih milijonih pri­zadetih ljudi!

Kje boste takrat vi?
Ne vem, ni važno. Ko bo prišel čas, bom dal signal, slišalo se bo.

Ste veliko na Nizozemskem, kjer je del va­še družine?
Nisem veliko tam, prihajam in odhajam, to zemljo dojemam brez smisla. Če smo za zdaj tam, obstaja za to razlog. Moraš imeti talent, da si »neumen«, ko je to po­trebno – vsi so preveč pametni.

Biti »neumen« pomeni, da raje ne vrtaš in tuhtaš preveč?
Tako! Niti slučajno ne vrtati. Še enkrat ponavljam: morski pes, ki na razdalji petih kilometrov začuti kapljo krvi, niti slučajno ni pameten, ampak je dovolj neumen, da začuti samo kapljico krvi.

Kaj čutite vi?
Sranje! Velike migracije. Veliko ljudi, ki izgi­nejo. Popolna reorganizacija družbe, popolnoma nov ekonomski sistem. Čez nekaj sto let. Človek raste, menja se svet, prioritete, razumevanje, dojemanje, želje – spreminja se človek! Kakšen odnos imamo do človeka, ki je živel pred deset­tisoči leti? Tudi on je bil človek, a ga ne gle­damo kot človeka.

Prišlo je do preo­braz­be. Človek je za nas nejasna žival, a smo to vendarle mi. Zamislite si: x-tiso­če­ga leta se bo novinar vesoljskega časo­pisa pogovarjal z nekim bodočim Rube­nom in pogovarjala se bosta o ljudeh, ki so pritiskali na gumbe – imeli nas bodo za debile.

Kaj je s časom in prostorom?
Kaj veste o tem? Te dogme niso razde­lane …

Se vse dogaja hkrati; čas in prostor ne obstajata?
Ne obstaja čas, ne obstaja prostor. Teh kategorij ni. Menjam prostor, ki se po­pol­noma spremeni, a iste točke so v istih korelacijah še vedno tu. To je koncept iz petdesetih, ki je spremenil vse. Kate­go­rije so vedno tu.

Se bo stopnička razvoja drugačnega razumevanja pojavila čez nekaj let?
Ne, mnogo kasneje. Za adaptacijo krš­čanst­va je bilo potrebnih tristo let; za po­polno, ki še ni izvršena, je potrebno do­dati še tisoč let. Seveda bo šlo hitreje, a ne smemo pozabiti na konfliktne sile, na konfliktna razumevanja, poleg tega pa ima nov ekonomski sistem obstoja člo­vešt­va nove module. A sistem še ni ust­varjen. Vsak bo imel svoj modul in tu se bodo pojavljali konflikti.

Na veliko žalost človeštvo niti slučaj­no ni dovolj pametno, da bi vedelo, v ka­teri smeri mora iti; vsak segment člo­veštva ima svojo smer in vsak segment misli, da ima prav. In tako pride do kon­flikta vsega človeštva.

Spremembe nastajajo zaradi nadalj­nje­ga razvoja? Zakaj?
Ni vprašanje, zakaj; tako je. Tudi ta pla­net ima svoje dihanje, svojo pot, ki se menja vsakih pet tisoč let. To je evolucija vsega. Ima svoj tempo. In človek, celo viš­ja rasa, ni nič drugega kot majhen, mikroskopski sestavni del sistema. Ti se absolutno prilagajaš sistemu, drugače ne gre.

Kaj je ta sistem?
Lahko ga imenujemo bog.

Torej hrani sam sebe?
Da, sistem tudi obstaja zato, da hrani samega sebe! To je lonec juhe, v kateri se kuha vse. Toda zato, ker si majhen, mi­kronski, si ne moreš niti predstavljati razsežnosti! Na podlagi svojega majh­nega, mikronskega razuma oblikuješ boga, ki je razumljiv tebi.

Ste vi radi v tej juhi?
Jaz? Saj me nihče ne vpraša, če sem rad. Sem grah v juhi in konec debate …

Zakaj torej prihaja do preobrazbe člo­vešt­va na tako boleč, agresiven način?
Ker smo samo hrošči, ker je človeštvo na ravni spodnjega nivoja intelektual­nega razvoja. Vse to, kar vidimo, živi­mo, je socialno suženjstvo. Iz suženjstva sploh nismo izstopili, le preobrazilo se je v neko drugo formo. Smo kot žival v živalskem vrtu, ki so ji povečali kletko in dali občutek svobode.

Ali ni enako z mentalno korekcijo mož­ga­nov, ki daje občutek svobode, občutek spremembe?
Ravno to sem rekel! Vi ne pripadate me­ni, pripadate nam, državi! Država je struk­tura razmišljanja nekih ljudi, struk­tu­ra, ki se ji je povečala dimenzija. Toda sistem suženjstva se ni spremenil – za to obstaja davčni sistem: človek je rojen, da bo dolžan, torej ne živi; živi, da dol­gu­je, in to se imenuje ekonomija.

Novi sistem ekonomije vsebuje načela svobo­de: ko se rodiš, nikomur nič ne dolguješ, nikomur se ni treba zahvaljevati, da ob­stajaš. Obstajanje je obveza, toda diha­nje, energija (voda, hrana) ni od nikogar, zastonj je. Ona je največje blago, s kate­rim se trguje. Toda zdaj govorim o nače­lu svobode, ki bo čez x sto let. Človeštvo se menja, ja! Zagotovo je treba nekaj da­ti, da bi dobil, zdaj pa dajemo zato, da bi sploh obstajali …

Miša Čermak   

MENTALNI INTERNET
V človeški rasi vsak misli, da misli, pa ne ve, da je vse že od nekdaj domišljeno. Misli so kot radijski valovi; so vsepovsod, le preobražajo se, prilagajajo. V zgornjih slojih atmosfere je tanek sloj potencialov, kjer se konsolidirajo.

Ta sloj infosfere lahko shranjuje frekvence mentalnih valov. Mentalni valovi so naši, človeški. In zdaj si zamislite, da se vse, kar se je v človeški mentalni sferi proizvedlo v sto tisoč letih obstoja človeka, konsolidira v infosferi. Vse je tam! Je kot internet in mi smo priključeni. To je mentalni internet, naša glava stalno proizvaja misli, signale.

Kako zdrav?
Naučen sem dela s svojim »računalnikom«, s konstantno povezavo. Toda ker so moji zavestni parametri spremenjeni, bolj razumejo vašo miselno konstrukcijo in so sposobni izbrati prave mentalne signale. Menjam, reprogramiram človeka na način, kot dela internet. To bi moral matematično razla­gati deset let, čeprav na svoji ravni vem.

Govorim o parametrih, o razvi­tem očesu, ušesu, pravem sprejemanju informacij o človeku, ki sedi nasproti mene, in ne govorim o tem, ali je dober ali slab, ampak iz česa je sestavljen … Hočem reči, da je največji ključ do komunikacije s človekom sposobnost moje lastne transformacije v formo, ki je kompatibilna s tem človekom.

Ruben Papian
Ruben Papian se je rodil pred oseminštiridesetimi leti v Erevanu, glavnem mestu Armenije. V Moskvi je študiral arhitekturo, medicino in psihologijo, toda prevzelo ga je raziskovanje mističnih pojavov in ezoterike, procesov, ki se dogajajo znotraj materije, a se jih z našimi čutili ne da zaznati. V zadnjem desetletju preteklega stoletja je prišel v Beograd.

Tam je deloval štiri leta, od­šel za kratek čas v Slovenijo, od tu pa na Nizozemsko, kjer dela kot ekonom­ski svetovalec različnih korporacij in znanih osebnosti iz sveta politike in zabavne industrije. Je zdravilec, ustanovitelj Inštituta Ruben Papian, učitelj, svetovalec, ljubitelj glasbe in izreden talent za učenje tujih jezikov. Govori jih pet. Deluje na Nizozemskem, v ZDA (Los Angeles) in v Beogradu, bojda pa naj bi tudi v Sloveniji zrasla »podružnica« njegovega beograjskega inštituta.