Objavljeni satelitski posnetek kaže, da je obseg ledu na Arktičnem morju trenutno blizu minimumu, kar so ga kadarkoli zabeležili v tem obdobju leta. Belo je označena 15. marca letos izmerjena največja pomladna površina ledu na Arktičnem morju, ki znaša 15,13 milijona kvadratnih kilometrov. Oranžna črta pa kaže srednjo vrednost površine ledu na isti dan v obdobju od leta 1979 do 2000. Križec na sredini kaže položaj severnega tečaja.

Taljenje ledu na Arktičnem morju bi po mnenju znanstvenikov lahko botrovalo ekstremnim temperaturam, tako visokim kot nizkim. Taljenje ledu je tako lahko bil razlog za nenavadno toplo pomlad lani, verjetno pa je botrovalo tudi močnemu sneženju in mrzli pomladi v Evropi in Severni Ameriki letos.

Tako površina kot tudi količina morskega ledu, ki se vsako leto oblikuje in nato topi v Arktičnem oceanu, je lansko jesen padla na rekordno nizko raven. V ponedeljek objavljeni satelitski posnetki pa kažejo, da je površina ledu šesta najmanjša v tem zgodnje pomladnem času odkar obseg arktičnega ledu spremljajo s sateliti.

Tudi Ameriška agencija za oceane in ozračje trdi, da segrevanje Arktičnega morja vpliva na vreme na severni polobli. ''Zaradi izgube ledu v Arktično morje prodira več sončne energije in zaradi tega lahko v Severni Ameriki in Evropi pričakujemo več ekstremnih vremenskih pojavov, kot so močno sneženje, vročinski valovi in poplave,'' navajajo.

Vir: dne.enaa.com/