Skozi mrežo upanja
si odšla,
z lahkoto nerazumevanja,
neprizadeta,
prevarana od lastnih čustev.

Ni padel
oblak z neba,
da bi ti skozenj
Božji prst,
pokazal pot,
stezo do sreče.


Ogenj v meni
te je le oplazil,
odgnala te je želja
po nečem,
kar si z mano že imela,
vendar nisi vedela.

Zdaj sva izgubljena,
ločena za zmeraj
z mejo spominov,
ograjena z razlogi,
ki jih vesolje
ne razume.