Verjetno ste mnogi med vami morda že slišali o Apoloniju iz Tiane. To je vsekakor skrivnostna oseba, ki je v svetu delovala v začetku tega stoletja. V filozofiji ga omenjajo kot filozofa novopitagorejske šole. Nasprotniki krščanstva ga ne primerjajo le z Jezusom, ampak so ga postavili celo nad njega. Tudi Apolonijevo rojstvo je oznanil Sveti duh.

Potoval je in učil je skoraj v vseh deželah okoli starega svetovnega morja. Ljudstvo je prihajalo od vseh strani, da bi ga slišalo, in imel je po tedanjih pojmovanjih številne privržence. Delal je čudeže, zdravil bolne in imel velik vpliv. Povsod , kje se je pojavil so sprta ljudstva, zakopala bojno sekiro. Zdi se razumljivo, da so ga zato zasledovali oblastniki in ga večkrat zaprli in mučili. Ko so ga končno in dokončno hoteli vreči divjim psom, je skrivnostno izginil.

Po izginotju s prizorišča sveta sta bili njegova usoda in celotna življenjska zgodba objavljeni v knjigi. Tako je končno nastal evangelij, ki zajema osem obsežnih delov. Vsebina tega evangelija je bila tako veličastna in prodorna, da se je tako imenovana krščanska cerkev skupaj s svojimi utemeljitelji zaradi tega prestrašila. Takšnemu konkurentu v enakosti in ljubezni niso bili enakopravni, zato so posegli po klasičnih cerkvenih sredstvih: umoru, zasledovanju in uničenju.

Ker v tistih dneh še ni bilo tiska, so knjige Apolonija iz Tiane bile sestavljene izključno kot je to samo po sebi razumljivo iz rokopisov. Število le-teh pa je bilo malo, zaradi tega je bilo seveda zelo enostavno te rokopise ukrasti, zapleniti in uničiti. Nadalje pa je bilo ljudstvo z velikim nasiljem pozvano k redu; in tako je bil po preizkušeni metodi vzbujanja strahu spomin na Apolonija iz Tiane izbrisan.

To je bilo mogoče predvsem zaradi tega, ker so hkrati uporabljali še neko drugo, izredno prefinjeno in popolnoma klasično metodo, ki se je ohranila vse do današnjih dni: uporabili so potvarjenje. Od časa do časa izidejo spisi o Apoloniju iz Tiane, vendar je le posvečencem dano, da jih spoznajo za potvorjene.Tako je bil ta človek konec koncev predstavljen tako, da v resnici nihče več ni mogel spoznati, kdo je bil v resnici. Apolonij iz Tiane je postal v teku časa legendarna podoba in nihče naj se ne čudi, da so obstajali mnogi , ki so dvomili o njegovem obstoju.

Veliki cilj s tem dosežen. Apolonij iz Tiane je bil po nekaj stoletjih vztrajnega, energičnega in inteligentnega delovanja potisnjen v okvir legende, njegovi nauki so bili popačeni in označeni kot nekaj misterioznega in neresničnega. Njegov izvor, njegov zgodovinski obstoj vse je postalo vprašljivo.

Ko je bilo vse tako narejeno, so tisti, ki bi ga radi zamolčali, delali naprej. V javne knjižnice so lahko priesli njegove potvorjene spise njegove in mnoge druge kot spise, „ ki so se nekje našli ali izkopali“. Potem se je nanje „ vrgla“ intelektualna brozga kot pes na kosti. Rokopisi so bili seveda natančno označeni s številkami in o njih so sodili za to usposobljeni ljudje.

Izšle so debele knjige, s pomočjo katerih so lahko različni gospodje na tej ali oni fakulteti provomirali. In tako se je seme potvorjenosti širilo naprej Vsi tista pa, ki vse do te ure v nevednosti pri tem sodelujejo ter so ponosni na svoje znanje in modrosti Apolnije iz Tiane, skrbno analizirajo to znanje in ga spravljajo v svoj žep vsi so postali žrtev zmote, tako kot so bili žrtvovani že mnogi. Kajti izkopavanje in odkrivanje starih spisov je danes zelo priljubljeno.

Mi razumemo in vemo, da se lahko resnica ustavlja zelo dolgo, da pa se bo enkrat osvobodila. Tega ne more nihče zaustaviti. Dlje ko jo imajo na vajetih in jo držijo, večja je s tem napetost in z večjo močjo bo nekoč enako erupciji izbruhnil ogenj resnice. Razumeli boste, da je bil Apolonij iz Tiane eden od zelo vekih odposlancev Boga. V začetku našega štetja časov našega štetja, ki hkrati konec neke dobe, se je v deželah okoli starega morja pojavilo v velikem izobrazbenem in kulturnem področju veliko duhovnih delavcev univerzalnega učenja. Jezus Gospod je bil eden od njih.

Tako je za nas popolnoma razumljivo, da je Apolonij iz Tiane tako kot njegovi duhovni bratje šel po poti križa, po poti trpljenja in žrtvovanja njegove lastne srčni krvi. Njegovi duhovni otroci so ga imeli radi, služabniki zemeljske narave pa so ga sovražili. Takšen potek stvari nam je znan, zato se nam ni treba podrobneje poglabljati v to.

Vsekakor želimo, da se ta velika duhovna osebnost znova pojavi pred našimi očmi. Želimo ga osvoboditi prahu, zmote in zarote, ki je nastala v preteklih stoletjih. Tega sina očeta, tega božjega odposlanca želimo videti takšnega, kot v resnici je. Kajti univerzalni krog velikih božanskih sinov je v zadnjih dneh spet na novo prevzel pobudo za veliko duhovno delo.

Tako mora biti tudi Apolonij iz Tiane iztrgan pozabi in postavljen v svetlobo resnice. In ker so ure od nastopa jutranje zarje v tem času najbolj temne, lahko tudi zdaj pričakujemo, da bo pobudo duhovne svobode spremljala zavrnitev zemeljske hierarhije.

Iz izvornih spisov Apolonija iz Tiane smo vzeli nekatere fragmente in iz njih se da razločno in jasno spoznati, zakaj so bili njegovi nauki odstranjanjeni in je bil njegov zgodovinski obstoj izbrisan iz zavesti množice. Apolonij je učil direktno izkušnjo Resnice, Boga. Želel je doseči ta edini cilj. Zato se je obrnil na tiste, za katere je vedel, da so odprti za ta nauk. Njegov nauk je bil absolutno neprimeren za to, da bi ga lahko le zemeljsko uporabljali, bil je neprimeren za tiste , ki služijo samo temu svetu.

Pozneje so Apoloniju šteli v slabo, ker se ni ukvarjal „ z vsakim človekom“ in je svoje poslušalce izbiral. Apolonijeva svetloba, ljubezen in njegovo močno sočutje sta zajeli celotno človeštvo in da so se njegova čudežna dela in ozdravitve dogajale v služenju vsem. Le na področju „ vračanja domov“ se je obračal na tiste, ki so bili zares sposobni za to, da se jih odpelje naravnost domov.

Tako je ravnal zato, ker je vedel, da njegovi bratje delujejo na drugem področju in na širšem temelju, kot npr. Jezus Gospod, ki je deloval bolj za prihodnje rod izbrancev. Zaradi tega se je Jezus močneje obračal na množico. Toda govoril je tudi kot vemo v zaupnem krogu svojim učencem.

Da bi pri pri množicah prebudil hrepenenje in vero, je govoril v prispodobah, v zastrtih besedah in prek simbolov. Zato so bili Jezusovi govori zelo primerni za to, da so jih nasprotniki spremenili. Prevzeli so besede Jezusa, , ki jih je usmeril na množice. Njegove besede so uporabili za lastne cilje. Kako izvrstna metoda je bila to Jezusa so naredili za Boga, za nedotakljivega, nedosegljivega Boga sami sebe pa za duhovništvo!

Toda potem je moral Apolonij iz Tiane izginiti iz našega vidnega polja. Svojih naukov ni mogel posredovati naravnost, kajti razlagal je Boga v človeški podobi, kot ga razlaga hermetična filozofija. Razlagal je, da lahko človek s prenovo in ponovnim rostvom neposredno preide v osvobajajoče življenje ter na ta način osvobodi in naredi dejavnega Boga, ki je v človeku samem.

Velika “ prevara „ ni prihodnost. Je le novo poglavje igre, ki jo že na tisoče let igrajo s človeštvom. Te igre bo kmalu konec.

Konec

Miran Zupančič