Prva ura Apolonija iz Tiane:
“ V enosti pojejo demoni hvalo Bogu in izgubijo svojo zlobo in jezo.”

To je prva ura Poti na poti k Bogu. To je pot, nakateri opravimo pravilno pot za Boga v sebi.

Pri demonih, o katerih je govora tu, ne gre za shematske prebivalce vmesne –onostranske sfere temveč za demone, ki so v vsakem človeku. Brez pretiravanje lahko rečemo, da je vsak zemeljski človek “ obseden od demonov “. Kaj pod temi besedami razumemo? Demonično je vse tisto, kar je v človeku zlo, nečisto in grešno.

Demonsko je prazaprav negativna vsota vseh življenj, ki so živela v naši „hiši“ in ki se kot skupek dločenih magnetnih napetosti nahajaq v naši podzavesti ( to česar se ne zavedamo; 70%). Naš duh torej vsebuje številne in najrazličnejše obremenitve. Sprejel jih je na svojem neskončnem potovanju skozi zemeljsko naravo v različnih okoliščinah, občutenjih, mislih, delovanjih in izkušnjah.

Poskusimo razumeti da je vsak človek zaposlen s tem, da ustvarja nove negativne, to pomeni še prikrite napetosti. In vse te najrazličnejše napetosti tvorijo naše astralno polje, v katerem živimo, ozračje, v katerem dihamo kot posamezniki. Verjetno vidite v vsakem oblaku številne podobe in obraze. Če to gledate dalj časa, potem so nekam motni. V njih je nekaj neresničnega. Podobni so negativnim, nestvarnim sanjam. In prav tako lahko gledate v lastno dihalno polje znotraj vašega auvričnega bitja. Vse napetosti v obliki oblakov dobijo glave in postajajo nenavadne vekikanske podobe, ki so bolj ali manj popačene in demonske. Tako lahko razumemo, zakaj ljudje, ki to vidijo v lastnem bitju, temu pravijo demoni. To so podobe naših napetosti, ki so v podzavesti. Demoni so napetosti-obremenitve, ki obstajajo v našem avričnem astralnem polju.

Zakaj je govora tukaj o “ podzavesti “? Zato, ker obstoji še druga zavest, običajna zavest našega ega. Ta zavest se razvije iz vsote vseh jeder zavesti, iz vseh atomov, ki sestavljajo naš sistem , ki prihajajo k nam iz našega kozmosa. Toda upoštevajte, da se demonski oblaki opisanih napetosti ne zadržujejo le v našem astralnem polju, temveč nas tudi popolnoma prežemajo, kajti spadajo k vskemu atomu našega bitja.

Torej lahko mirno rečemo, da v vas ne obstoji le eno pozitivno življenjsko načelo, ki vam dovoljuje da rečete “ jaz “. V nas je prisoten tudi podzavestni pritisk, ki nas z mnogimi glasovi vleče v prepade preteklosti negativnega načela, v podzavest. Na podlagi tega spoznanja so mnogi raziskovalci človeške duše v vseh časih ugotavljali, da v človeku obstajata dva jaza: običjni jaz in jaz podzavesti, jaz običajne narave in jaz disharmonične in hudičeve narave. In neizpodbitno je , da mi vsi živimo iz običajnega jaza in se nam zdi to normalno. V naslednjem trenutku živimo iz podzavestnega jaza, zato smo takrat, kot se temu reče, nenormalni.

Prastare moči prejšnih obdobij, nas spodbujajo v ravnanje, razmišljanje in občutenje, ki jih normalni jaz obžaluje. Obstajajo ljudje, mnogi ljudje, ki jih disharmonične moči notranjih napetosti tako obvladujejo, da živijo bolj iz nenormalnega kot iz normalnega življenja. Obsedeni so s hudičem, včasih potonejo pod običajne družbene norme, kajti njihov sistem običajnim normam ni kos.

Ja vrsta napetosti in nerešljivih vprašanj je tu.
To je tisto, kar je v človeku hudičevega.
To je specifično njemu lastno.
To je greh.
In kdor kot zemeljsko bitje pravi, da on ni iz greha, ta ne govori resnice. In iz te resničnosti, iz te sive resničn osti se je lotil Apolonij iz Tiane svojih učencev.

Naša takomenovana moderna psihologija nikakor ni moderna.Psihologija je le poskus, s katerim poskušajo z resnico starih velikih duhovnih ljudi in starimi okultnimi metodami ljudi zavarovati pred njihovimi lastnimi demoni, ne da bi jih v resnici pozdravili. To je pač moderna verzija znane stare metode izganjanja hudiča.

V nas sta se preteklost in sedanjost prepletata v dva jaza, v zavestni in podzavestni jaz Kako se moramo obnašati mi v tej resničnosti? Moramo je sprejeti. Ko pride prva ura, si moramo prizadevati, da te zapletene potrebe tako raznovrstnih napetosti postavimo pred Boga in svetlobo. To pomeni: na ta naačin pokličemo tolažilne, božje zdravilne žarke v veliki veri, da lahko le z gora te zvišenosti pride naša odrešitev. Tako lahko zares prikličemo najprej zdravilne moči Boga.

In ko te moči, ki pomagajo, prikličemo, potem moremo iz tega seveda živeti čisto drugače. Temu se reče veliki duhovni Preobrat V tem močeh se moramo, tako pravi Apolonij iz Tiane, z vso resnostjo prizadevati, da bi kaj iz tega naredili. Božji Duh gre s tem z nami v sodbo, kar pomeni: Božanski žarki oz.moč prežarjajo, napadejo celoten naš življenjski sistemv vsej njegovi zapletenosti.

S tem pa pride človek do globokega samospoznanja. Med seboj se soočita zavestno in podzavestno. Človek odkrije razloge posebnih in odklonilnih napetosti, ki tako silno obvladujejo njegovo življenje in ga trgajo ter se pogosto pojavljajo v tako gigantskih podobah. Na ta način učenec premaga zaničevanje samega sebe. Pogosto smo navdani z zaničevanjem samega sebe ali poviševanjem samega sebe. Ali se nimamo vedno znova čisto na skrivaj za ničvredneše, ki niso ničesar vredni? Ali ne veste in ali niste izkusili, kakšna ohromitev in obremenitev izhaja iz tega?

Da bi to premagali, zato moramo absolutno ugotoviti in spoznati vzroke za to hudičevo moč obremenitve. Če te vzroke spregledamo v svetlobi Boga, je to hkrati že odstranitev vzrokov. Ko pa se to zgodi, potem učenca še dolgo časa obdaja vakuum , v katerega ne more prodreti nič drugega kot velik mraz. To je nikogršnja dežela osamljenosti.

Ko je z božjimi močmi vakuum izolacije premgan in božanska odrešitev prodre končno in dokončno v vse dele nas samih, do vseh delov osebnosti in astralnega polja se tvorijo predvsem v celotnem dihalnem polju žariščne točke nove življenjske moči. Širiti se začne nova magnetna sfera. Take se začne oblikovati novo stanje jaza. In novi jaz je sinteza, enost zavesti in podzavesti. Tako se vsa disharmonija spreminja v harmonijo vse dotlej, dokler ne pride trenutek, sijajen trenutek, ko v na novo rojenem nastanku enosti, izginejo vse stare napetosti in obremenitve, vsi prejšnji demoni in hudiči pojejo slavo Očetu Bogu. Vsi odpori izginejo in izgubijo svojo prejšnjo jezo in zlo.

Na ta načinmora vsak učenec Boga pravilno opraviti pot za svojega Gospoda in postati popolnoma vreden, da gre v skladu z zavestjo po poti odrešitve ali osvoboditve.

Najprej mora podzavestno preiti v zavestno in potem mora preiti oboje v razsvetlitev Boga. Kdor to nalogo prve ure Apolonija iz Tiane svjega dneva Boga sprejme, se ne reši le svoje preteklosti in svoje karme, kot mnogi to označujejo, ampak naredi to preteklost zelo dragoceno. Iz tega naredu zakladnico modrosti, izkušenj in moči, ki mu ostanejo na razpolago.

Disharmonične napetosti iz preteklosti, ki nas dražijo in mučijo, navadno niso povzročene toliko zaradi strašnih dejanj v preteklosti, ampak gre največkrat za stvari, izkušnje, težave in procese, ki niso dokončani in nimajo še nobenega konca ter še niso prišli do vrha. Kajti postavljeni smo pred naloge, ki jih naši predniki in predhoniki niso naredili.

Konec

Miran Zupančič