Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih www.misteriji.si

Antipsihotična zdravila peljejo v javno zdravstveno katastrofo
Prof. psihiatrije Allen Frances, ki je pred petindvajsetimi leti vodil odbor za DSM-IV, četrto izdajo Diagnostičnega in statističnega priročnika mentalnih motenj Ameriškega psihiatričnega združenja, pravi, da nepotrebno predpisovanje antipsihotičnih zdravil vodi v javno zdravstveno katastrofo. Nobenega dokaza ni, da običajni antipsihotiki preprečijo psihotične epizode. Glede na peto izdajo tega priročnika, ki je izšel leta 2013, imate mentalno motnjo že, če ste sramežljivi.

Če se v otroštvu igrate z igračkami nasprotnega spola, imate motnjo spolne identitete. Če imate obsmrtno izkušnjo, se to imenuje disociacijska mentalna motnja. Če smo jezni, je to duševna motnja! Med drugimi novimi mentalnimi boleznimi pa je tudi kljubovalna motnja - negativno kljubovalno, neubogljivo, sovražno vedenje do avtoritet.

V zadnjih petih desetletjih se je število diagnoz v psihiatriji močno povečalo. Dr. Rauni-Leena Luukanen Kilde meni, da stoji za tem farmacija, ki je postala velika svetovna industrija. Kjer so diagnoze, tam so tudi zdravila, za katere trdijo, da ozdravijo skoraj vsako bolezen, duševno stanje ali slabo počutje. Ameriško psihiatrično združenje že več kot petdeset let označuje človeška mentalna stanja kot različne psihiatrične motnje, ki potrebujejo zdravila.

PSIHIATRIČNA BIBLIJA
Psihiatrična biblija v ZDA je Diagnostični in statistični priročnik mentalnih motenj. A številni psihiatri so skeptični do označevanja mentalnih motenj v tem priročniku. Psihiatrinja Colin Ross je pojasnila, da različnih stanj vanj ne uvrstijo na podlagi krvnih testov, možganskih slik ali fizičnih ugotovitev, temveč po opisih vedenja. In na tem sloni celotna psihiatrija. Ta priročnik je v resnici bolj politični kot znanstveni dokument. Postal je »biblija« in denarna uspešnica ne glede na njegove pomanjkljivosti.

Psihiatri so izdelali nedokazane trditve, da so depresija, bipolarna motnja, anksioznost, alkoholizem in kopica drugih motenj pretežno biološkega in genskega izvora. Bolnikom diagnosticirajo kemične motnje, čeprav noben eksperiment ne podpira takšne trditve in ne vemo, kakšno naj bi bilo pravilno kemično ravnovesje.

Psiholog Bruce Levine zatrjuje, da niso našli nobenih biokemičnih, nevroloških ali genetskih markerjev za motnje pomanjkanja pozornosti, depresijo, shizofrenijo, anksioznost, kompulzivno zlorabo alkohola in mamil, prenajedanje, igranje na srečo ter druge dozdevne duševne bolezni ali motnje.

Psihiater Sydney Walker III. pa pravi, da označbe v priročniku niso samo neuporabne kot medicinske diagnoze, ampak so lahko tudi zelo škodljive. Še zlasti, kadar se uporabljajo kot sredstvo za zanikanje posameznikove svobode ali kot orožje psihiatrov, ki delujejo kot podaljšana roka zakona.

»RELIGIJSKE IN DUHOVNE TEŽAVE«
»Psihiatrično označevanje je močno orodje za zatiranje naših nadčutnih zmožnosti, da držijo ljudi pod nadzorom v tretji dimenziji. Človek je um, ne telo, in zunajtelesna doživetja, ki jih uporablja tudi vojska za vohunjenje in raziskovanje vesolja, niso umske motnje,« pojasnjuje dr. Rauni-Leena Luukanen Kilde. Morda pa vojaške in obveščevalne službe ne želijo, da bi ljudje astralno potovali ter doživljali druge razsežnosti in frekvence, ker jih želijo ohraniti zase?

Zanimivo je, da je Diagnostični in statistični priročnik mentalnih motenj IV preklical prejšnje napačno opredeljevanje telepatije, energijskih stikov z umrlimi in stikov z neznanimi letečimi predmeti kot znake shizofrenije ter jih kategoriziral kot »religijske in duhovne težave«. Takšne izkušnje so normalen del človeškega bivanja na planetu Zemlja. Če so v peti izdaji Priročnika opredeljene kot patologija, to kaže bodisi na nevednost ali pa na namerno prikrivanje resnice o človekovih zmožnostih, da doživlja različne razsežnosti in frekvence, kot to počnemo tudi v sanjah.

Zdi se, da psihiatrija prikriva tudi nove vojaške znanstvene raziskave človeške psihe, ko na nič hudega slutečih državljanih izvajajo poskuse za nadziranje in manipuliranje uma z RHIC (radiohipnotičnim intracerebralnim nadzorom) in EDOM (elektronskim raztapljanjem spomina). Nadziranje uma je na seznamu nesmrtonosnih orožij v vojski. Psihiatrija in medicinske ustanove ne bi nikoli smele sodelovati v tajnih depopulacijskih in nadzorovalnih programih prebivalstva!

VSAK OD NAS IMA NEKO MOTNJO!
Obstaja 373 diagnoz in vsak od nas ima neko motnjo!

Otroška jeza je zdaj umska motnja. Težave pri učenju, denimo v matematiki, so psihiatrična motnja, ki potrebuje zdravila. Motnja v prilagoditvi, denimo ob ločitvi, selitvi, smrti v družini, potrebuje zdravila. Če se ne oprhate in zaudarjate, je to duševna motnja. Vedno se vprašajte, kdo ima od tega korist, tako da veste, kdo stoji za tem. Velika farmacija, seveda. In navsezadnje iluminati novega svetovnega reda, meni dr. Rauni-Leena Luukanen Kilde.

Švedski nevrolog Lars Martensson imenuje uporabo nevroleptikov samomor. Napisal je, da je milijon ljudi stalno lobotomiziranih z nevroleptiki. Septembra leta 2010 je skoraj polovica Američanov redno uporabljala zdravila na recept. Eden od petih otrok zdaj redno uživa zdravila na recept in devet od desetih upokojencev je na zdravilih. Starejši ljudje najbolj pogosto uporabljajo statinska zdravila, otroci zdravila za astmo, ljudi srednjih let pa antidepresive in amfetamine.

PREZRTOST DUŠE
Dr. Rauni-Leena Luukanen Kilde meni, da je potrebna radikalna sprememba v psihiatriji, ki mora najprej spoznati, kaj pomeni biti normalen človek.

»Vsi smo energija, zavest, ki vibrira na različnih frekvencah, odvisno od naših čustev in razpoloženj. Naše telo je kakor lupina ali avto za voznika; če se zaleti, voznik pride ven in dobi nov avto, morda drugačne barve in drugačen model, ter nadaljuje svoje večno potovanje. Oksfordski slovar definira dušo kot življenjsko načelo, načelo misli, sedež čustev in občutkov in duhovni del človeka. V medicini, zlasti v psihiatriji, je to prezrto.«

Mednarodna zveza za obsmrtna doživetja ANDS je naredila tridesetletno raziskavo v ZDA o tem, kaj se zgodi klinično mrtvim ljudem, ki se po oživljanju vrnejo v svoje telo. Povedo, da so šli skozi tunel k veliki svetlobi. Sami so svetlobno telo in glede na njihovo versko ozadje srečajo Jezusa, Budo, Mohameda ali samo veliko svetlobo. Vidijo scenarij svojega življenja od rojstva do smrti, vidijo svoja dejanja, misli in njihove posledice za druge.

Občutijo bolečino, ki so jo povzročili drugim, vidijo ljubezen, ki so jo dali drugim. Vidijo svoje preminule sorodnike in prijatelje, ki so mladostni, srečnega videza v srečnem, čudovitem okolju. Ko se vrnejo v telo, se zgodi globoka sprememba v njihovem življenju. Strah pred smrtjo povsem izgine. Vedo, da ni smrti, samo sprememba v vibracijah in razsežnostih, kot v naših sanjah.

Andreja Paljevec