Piše: Maja Južnič Sotlar, v novi Vivi www.viva.si

PREPREČIMO VNETJE SREDNJEGA UŠESA, OBNOSNIH VOTLIN IN PLJUČNICO
Otroške bolezni so resda sestavni del odraščanja, vendar so neprijetne tako za otroke kot za starše. To zlasti velja za tiste, ki se rade ponavljajo, njihovo zdravljenje pa zahteva predpisovanje antibiotikov.

Zaradi možnosti razvoja odpornosti na antibiotike je bolje, če jih pediatri predpisujejo s "tresočo roko", in dvakrat premislijo, ali jih mali bolnik resnično potrebuje. Vsekakor je te bolezni bolje preprečevati, če je le mogoče. Med bakterijami, krivimi za nekatere pogoste in neprijetne bolezni, ki najraje prizadenejo otroke, so tudi pnevmokoki.

Pnevmokoki so tudi pri zdravih otrocih ves čas prisotni na območju nosu in žrela. V primeru virusne okužbe dihal obrambne sposobnosti sluznice dihal oslabijo in pnevmokoki dobijo lahek dostop do drugih delov telesa. Telo se nanje odziva z vnetjem, ki se navzven izraža v obliki različnih bolezni. Kot pojasnjuje dr. Milan Čižman s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, so najpogostejša vnetja srednjega ušesa, vnetja obnosnih votlin in pljučnica, v redkejših primerih pride do vdora v kri, meningitisa in drugih lokalnih vnetij.

Med vsemi naštetimi boleznimi je na prvem mestu po pogostnosti vnetje srednjega ušesa. Značilni znaki te bolezni so povišana telesna temperatura, bolečina v ušesu in slabo počutje. Če zdravnik ugotovi gnojno vnetje srednjega ušesa ali če je otroku počil bobnič in se je iz ušesa izcedila gnojna tekočina, predpiše antibiotike.

Okužbe se lahko ponavljajo
Pnevmokokne okužbe se nemalokrat ponavljajo. To ne preseneča, saj je znanih več kot devetdeset tipov pnevmokoka, pojasnjuje sogovornik. Otrok razvije imunost le za tisti tip pnevmokoka, ki ga je že prebolel, in za sorodne. Za istim tipom pnevmokoka lahko večkrat zboli otrok z motnjami imunosti.

Ponavljajoča se vnetja so za neprijetna, poleg tega lahko pustijo posledice. Če ima otrok več zaporednih vnetij srednjega ušesa, denimo, utegne imeti še več mesecev v ušesu tekočino, ki je lahko sterilna ali ne. Posledično lahko otroku oslabi sluh; v takih primerih je rešitev vstavitev timpanske cevčice.

Smiselno preventivno cepljenje
Za zdravljenje pnevmokoknih okužb zdravniki predpisujejo antibiotike. Prepogosto predpisovanje pa ima lahko povratni učinek, saj sluznice naselijo odporne bakterije, in če nastopi nova okužba, antibiotiki niso več učinkoviti. Zaradi tega in zaradi neprijetnih okužb, ki imajo lahko dolgotrajnejše posledice, kot je denimo okvara sluha po meningitisu, je smiseln razmislek o cepljenju proti pnevmokoknim okužbam. Zadnji dve leti so na voljo novejša konjugirana cepiva, ki vsebujejo več kot sedem tipov pnevmokokov.

Kot rečeno, obstaja več kot devetdeset vrst pnevmokoka. Na voljo sta dve novi cepivi: desetvalentno ščiti pred desetimi tipi pnevmokoka, prihaja pa že trinajstvalentno, ki bo varovalo pred trinajstimi najpogostejšimi tipi pnevmokoka. Izkušnje z obema so zelo obetavne, razlaga dr. Čižman in dodaja, da desetvalentno najbrž v višjem odstotku preprečuje vnetje srednjega ušesa, medtem ko trinajstvalentno ščiti proti več najpogostejšim tipom pnevmokoka.

Cepljenje najbolj smiselno v prvem letu
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je najbolje opraviti v prvem letu otrokovega življenja, saj je tako zaščiten, še preden bi začel zbolevati za tovrstnimi okužbami. Kot pravi sogovornik, je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam najprimerneje priključiti cepljenju proti drugim otroškim boleznim, kot so davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza …

V višji starosti, denimo pri treh, štirih letih, je cepljenje smiselno le še za otroke z osnovnimi boleznimi, zaradi katerih se poveča tveganje ali teža pnevmokoknih okužb, denimo otroci, ki so jim morali odstraniti vranico, saj je pri njih tveganje za hude okužbe s pnevmokoki znatno večje kot pri drugih otrocih.

Več odmerkov
Za optimalno zaščito so potrebni štirje odmerki cepiva. Če bi dosegli visoko precepljenost otrok, bi zadoščali že trije odmerki; v prvem letu dva, po drugem letu pa še tretji. O visoki precepljenosti lahko govorimo, ko je cepljenih 95 odstotkov otrok. Toda tako visok odstotek niti ni potreben, saj ima cepljenje vsakega otroka poleg neposrednega tudi posreden učinek. Nosilci bakterij smo namreč ljudje, okužba pa se kapljično širi na druge. Z vsakim cepljenim otrokom je en nosilec bakterij manj, s čimer je manjša tudi možnosti za prenos okužbe.

Bolan kljub cepljenju
Cepivo otroka ščiti pred trinajstimi najpogostejšimi tipi pnevmokoka, še vedno pa jih ostane kakih osemdeset, vendar vsi skupaj povzročijo manj kot deset odstotkov okužb. Cepljen otrok torej lahko zboli, vendar je, kot pravi dr. Čižman, za to manj možnosti, kot če ne bi bil cepljen. Sogovornik dodaja, da bo v prihodnosti morda na voljo cepivo, ki bo delovalo neodvisno od tipa pnevmokoka.

Malo kontraindikacij
Kontraindikacij za cepljenje je malo, saj gre, kot pojasnjuje dr. Čižman, za mrtvo cepivo. Neželeni učinki so lokalni in se kažejo v obliki rdečice in otekline na mestu cepljenja in/ali povišane temperature. Cepiti smejo le zdrave otroke; če ima otrok v času, ko bi naj bil cepljen, vročino ali kako drugo akutno okužbo, je treba cepljenje prestaviti na čas, ko je popolnoma zdrav.

"Vsak zdravnik bi moral ob prvem sistematskem pregledu v starosti enega meseca starše izčrpno seznaniti z boleznimi, ki jih povzročajo pnevmokoki, z njihovo pogostnostjo, s posledicami hudih bolezni ter z učinkovitostjo in neželenimi učinki cepljenja, skratka s koristmi cepljenja, starši pa bi se na koncu odločili, ali bodo otroka dali cepiti ali ne," je prepričan dr. Čižman.

Morda bo cepivo proti pnevmokokom sčasoma prišlo na listo cepiv, ki jih krije zavarovalnica. Za zdaj ga je treba plačati, cena posameznega odmerka pa znaša približno 80 evrov.

Pri gnojnem vnetju srednjega ušesa in obnosnih votlin zdravniki težko dokažejo, da je vzrok za vnetje prav pnevmokok. Za to bi morali punktirati srednje uho oziroma opraviti bolj zapletene endoskopske preiskave, ki jih izvajajo le specialisti otorinolaringologi.

Tak poseg je za bolnika neprijeten in boleč. Bris žrela pa ima slabo napovedno vrednost, saj imamo v žrelu veliko bakterij tudi takrat, ko smo zdravi, zaradi česar je nemogoče napovedati, katera bakterija je iz žrela zašla v srednje uho ali obnosne votline. Zaradi vsega tega zdravniki o tem, kako pogoste so okužbe s pnevmokoki, sklepajo na osnovi raziskav tujih avtorjev.

Maja Južnič Sotlar