V septembru 2007 je inštitut za javnomnenjsko raziskave, BBC World Service, med 22.000 ljudmi iz 21 držav izvedel anketo na temo „Podnebno segrevanje.“ Med drugim so anketirance vprašali ali so že slišali za podnebno segrevanje in v kolikšni meri vpliva na spreminjanje podnebja človek.

Presenetljivi so bili rezultati iz Rusije: več kot polovica vprašanih je navedla, da o podnebnem segrevanju do sedaj ni veliko slišala. V ruskih medijih očitno tema ne igra prav posebej velike vloge, so napisali na BBC-Online.

Rusi bi pozdravili toplejše temperature
"Vem, da je podnebno segrevanje problem, ampak meni je všeč ideja, če bo pri nas nekoliko topleje, da bi lahko vzgajal paradižnike“, je povedal meteorolog iz Archangelskega, mesta na severu Rusije. Citirani meteorolog za svojim mnenjem ne stoji sam. „Ko bo klima prijaznejša, bo velik del Rusije primeren za kmetovanje“, meni Rinat Gizatullin, predstavnik Ministrstva za naravne vire. „Nismo panični, saj globalno segrevanje za nas ne predstavlja takšne katastrofe kot za ostale države.“

Vsi v Rusiji pa se vseeno ne pridružujejo mnenju vlade, poroča Alexey Kokorin iz WWF-Rusija. "Tisti, ki so globalno segrevanje ozavestili, živijo na najbolj prizadetih območjih kot je Sibirija, kjer se odtaja permafrost ali na Kavkazu, kjer se spopadajo s hudimi vročinskimi periodami.“

Težava ni v tem, da ljudje ne vedo ničesar o podnebnem segrevanju in njegovimi posledicami, ampak ker imajo najbolj bizarne ideje o posledicah. „Zavoljo tega ne vidijo nobenega vzroka, da bi kar koli spremenili.“ Ruska vlada je sicer sporočila, da bo ljudi ozavestila in s tem spremenila način mišljenja. Doslej je bilo izvedenih nekaj korakov kot je informiranje poslovnežev, ne pa preprostih ljudi, kritizirajo izvedenci.

Upanje na milijardni posel: trgovanje z emisijami
Rusija je podpisala Kjotski protokol in upa na milijardni posel s strani trgovanja z emisijami. S tem pridobljen denar naj bi se uporabil za izgradnjo infrastrukture in zvišanje energetske učinkovitosti. Kritiki vidijo v napredovanju velik problem, saj se osredotoča zgolj na gospodarstvo in ne na ekologijo.

Skoraj 80 % vprašanih meni, da je za podnebno segrevanje kriv človek
Na splošno pa izvlečki študije govorijo drug jezik: Skoraj 80 % vprašanih meni, da človeška aktivnost kot sta industrija in transport prispeva dobršen delež k podnebnim spremembam. Tudi v deželah kot Nigerija, Kenija, Filipini, Brazilija in Mehika so prišli vprašani do podobnega zaključka.

Devet izmed desetih vprašanih meni, da so akcije proti podnebnim spremembam nujne. Velika večina jih meni, da je te korake potrebno storiti pospešeno.

Prevod: Valerija Hozjan
Vir: www.umweltschutz-news.de/