Piše: J. V. v novih Misterijih www.misteriji.si

Fotografi morajo biti v peti dimenziji in imeti razširjeno avro
»Na teh fotografijah, posnel sem jih v začetku septembra v kampu Valkanela pri Vrsarju, je vse polno belih krogov in krogcev. Poglejte, ko­li­ko jih je. Svetlejših in tem­nejših. Kot bi vse naokrog lebde­le svetlobne kro­gle,« nam je kazal s presenečenjem svoje fo­to­grafije Milan Remžgar, voznik avtobusov, ki je slikal sončni za­hod in ženo. Tudi ko je njega fotografirala žena, so se na slikah pojavile svetlobne krogle.

Ko sta fotografirala, jih seveda na nebu in okrog njiju ni bilo. Ko pa sta na zaslonu aparata pre­gledovala slike, sta z začudenjem opazila, da so domala na vseh fotografijah. Povedala sta le, da so njega med fotografiranjem boleli prsti … Za pojasnilo sta vprašala fotografa. Je kaj narobe z aparatom? Ima umazano lečo? A jim je dolgoletni mojster zatrdil, da je z njunim fotografskim aparatom vse v najlepšem redu. Od kod krogi, ni znal povedati.

Fotografije smo pogledali tudi v uredništvu. Večkrat nam kak bralec pošlje kako sliko. Nekaj smo jih že objavi­li in poskušali najti odgovor med ljudmi, ki jim je ukvarja­nje s fotoaparati poklic. Ne doma in ne v tujini ni mogoče dobi­ti zaneslji­vega odgovora, da ti krogi, ki se jih je prijel vzdevek svetlobne krogle, nastajajo zaradi kake teh­nične napa­ke ali konstrukcije digitalnih fotoapa­ratov. Jasno je le, da takih po­javov na fotografijah, posnetih na film, skoraj ni. So pa.

MNENJE RADIESTEZISTA
Razlaga pojavljanja svetlobnih krogel je opisana v knji­gi ameriške avtorice Diane Cooper. V ured­ništvu pa smo se odločili, da za pomoč pri raz­vozlavanju fotografij našega bralca Milana Remž­garja in za pojasnilo, kaj so svetlobne krog­le, zaprosimo slovenskega radiestezista, sodelavca naše revije in učitelja radiestezije Igorja Ziernfelda. Pregledal je najlepšo fotografijo, sončni zahod na obali Istre, kjer je na nebu kot lu­na velika svetlobna krogla z zanimi­vim vzorcem znotraj in še številnimi manjšimi kroglami, ki jo »spremljajo«.

V uredništvu smo natisnili fotografijo in začeli pregledovati. Igor Ziernfeld je po­­segel po nihalu iz ebenovine.

»Na­vad­­no so te svetlobne krogle duše,« je de­jal, v levo roko prijel nihalo in konico na­meril kak centimeter nad najbolj izra­zi­­to svetlobno kroglo v središču foto­gra­fi­je:

»To je duša,« je takoj ugotovil za veliko svetlobno kroglo in dodal, da je veli­ka krogla spodaj, na dnu fotografije, zgolj odsev one zgoraj:

»Centralna svetlobna krogla je duša nepomembnega pokojnika, ni bil znamenit, ima pa močno energijo. Spada med duše, ki hočejo še nekaj sporočiti. To se dogaja, to so znane stvari … Lahko se pojavlja v različnih oblikah … Duša pri­pada človeku, ki je imel močan potencial in je bil ali bi lahko bil zdravilec, zelo močen zdravilec … Je vplival na človeka, ki je fotografiral sončni zahod.

Nekaj mu je sporočil. Včasih so ta sporočila jasna, včasih pa se zgubijo, ni učinka. Bil je v neki zvezi s pokojnikom … To se pravi, je neka zveza. Ni rečeno, da je bil umrli aktiven kot zdra­vi­lec, imel pa je močne zdravilske poten­ciale … Ta duša je hotela nekaj sporočiti živečim, kaj, pa ne morem ugotoviti …

Ni še dolgo med du­šami, niti leto dni, ne, kake pol leta … Veliko svetlobno kro­glo obkroža še šest manjših krogel. Tu­di to so duše. Malo sta­rejše duše, ki spremljajo to dušo in tudi nosijo neka spo­ročila. Spodnja svetlobna krogla, des­no zgoraj od čolna, nima nobene zveze z gornjo, je duša človeka, ki je utonil …«

Ko smo poklicali Milana Remžgarja in mu povedali, kaj je pokazalo nihalo, je povedal, da mu je pred pol leta umrla stara mama, ki je imela velike težave z revmo oziroma artritisom in si je klju­ke na vratih oblekla v pletene ovoje. In da je imela veliko besedo v hiši in da sta bila zelo povezana …

PREK KROGEL SE NAS DOTAKNEJO ANGELI
Na vprašanje, zakaj se prikazujejo svet­lobne krogle, Diana Cooper v svoji knji­gi odgovarja, da ljudje lahko slišimo in vidimo le znotraj določenih frekvenč­nih območij, angeli in druga svetlobna bit­ja, verjetno tudi duše, pa nihajo na dru­­gačnih frekvencah.

Že stoletja se duhovna hierarhija trudi pritegniti človekovo pozornost na raz­sežnost, ki je onkraj naših čutov. Po­skušali so že na mnogo načinov. Tako se je denimo v nekem obdobju tvorila ektoplazma, vidna pojavna oblika duha, vendar je to jemalo energijo in lahko se je pojavljala le pod omejenimi pogoji, za­to so bili ljudje zelo skeptični. Napočil je čas za nove dokaze.

Za to zadolženi angeli in mojstri so se odločili, da se bo duh v fizični obliki pokazal kot svetlobna krogla na foto­gra­fiji. Takšni posnetki v ljudeh vzbujajo za­ni­manje in ob pogledu nanje se začnejo spraševati. Pa še to, vsakokrat, ko kdo vidi svetlobno kroglo, se angeli tega člo­veka lahko dotaknejo, saj je čuječ, rado­ve­den in odprt.

Seveda se angeli z ljudmi povezujejo tudi sicer, toda če je člo­veški um nedostopen ali pa se človek tega ne zaveda, je učinek manjši. Zanimiv je odgovor na vprašanje, ali so imeli angeli in vodniki ključno vlogo pri razvoju tehnologije, ki lovi na film svetlobne krogle?

»So,« pravi Diana Cooper in dodaja, da je bila pri tem pomembna zavest ljudi, ki so razvijali to tehnologijo. Angeli in višji vodniki so izkoristili priložnost ter se povezali s temi točno določenimi znanstveniki in vplivali nanje.
In še, zakaj se duhovna bitja prikazujejo kot svetlobne krogle ali krogi?

»Ko ujamete svetlobno kroglo, vidi­te okoli bitja energijsko polje. Svetlobno telo ali merkaba, v katerem potuje duh, obi­čaj­no vidimo kot obris šestero­krake zvez­de. Toda ta bitja so se razvija­la in njihovo svetlobno telo je postalo bolj ženst­ve­no - zaobljeno. Svetlobne kro­gle so zato, ker krog predstavlja po­pol­nost in celostnost. Poleg tega se v krogli bolj kot v dru­gih likih lahko pre­na­šajo višje frekvence, saj nima vogalov, ki bi preprečevali pretok energije. Prav tako ogradi in zaščiti entiteto, ki potuje v njej.«

J. V.