Mar ljubezen edina si mi sreča,
Odkar objeta sva v ognju strasti,
Jezno srce si sladkega obeta,
Edino še tebe si srčno želi.

Mesec tokrat tiho v noči koraka,
Uiti zvezdam si neskončno želi,
A revež, vse do popolnega mraka,
Ne more, ne more uiti temi.

Glas njen nežen še zadnjič v sebi čuti,
Edino to mu srce še radosti,
Le ni kot nekoč to srce že sluti.

Čaka osamljen, zaman na njen poljub
Kolikokrat njeni ljubezni navkljub,
Utrujen ljubezni in lažnih obljub.