Tistega dne,
ko se ti ramena upognejo pod težo
in se optečeš,
naj tvoja prst zapleše,
da ti vrne ravnotežje.
In ko ti oči osteklenijo za sivim oknom
in se duh izgube prikrade vate,
naj pride skupina barv:
indigo, rdeča, zelena in azurno modra
ter v tebi prebudi travnik radosti.

Ko se platno na čolnu misli obrabi
in ocean pod tabo počrni,
naj se ti po vodi približa pot rumene mesečine
in te varno povede domov.


Zemlja naj ti nakloni hrano,
svetloba jasnost,
ocean gladko pot
in predniki zaščito.
Veter naj te besede ljubezni počasi ovija
okoli tebe kot neviden plašč,
ki te bo varoval.

(iz čudovite knjige Anam Cara)