Strupene amalgamske zalivke

Več kot 75% Slovencev ima zelo škodljive amalgamske zalivke. Še danes je amalgam najbolj uporabljen material v zobnih ambulantah Slovenije - o strupenosti amalgama pa nihče ne govori. Amalgam lahko povzroča psihične težave, Alzheimerjevo bolezen, epilepsijo in neplodnost, pri otrocih, pa lahko že ena sama amalgamska zalivka povzroči avtoimuno bolezen!
Novejši amalgami sestojijo iz 53% živega srebra, 30% srebra, 12% bakra, 4% cinka in 1% kositra.

Strupenost amalgama
Vse naštete snovi so po naravi človeškemu zdravju škodljive. Najbolj škodljivo je živo srebro. Živo srebro izhlapeva pri 38¨C, kar ustreza temperaturi, ki jo merimo v telesu. Težave strupa leži v tem, da šteje med težke kovine, ki jih telo ne more več izločevati. Telo jih zaradi tega deponira in zdrav človek postane čez leta odlagališče za strupe. Živo srebro se prednostno odlaga v živčnem tkivu, kjer povzroča mnogo hudih telesnih in psihičnih obolenj.

Vsakemu od nas je znana nevarnost počenih termometrov za merjenje telesne temperature. Taki pripetljaji so že privedli do tega, da so v bolnišnicah bili zapečati prostori več let. Ne samo živo srebro, temveč tudi vse druge kovine iz zalivke se stalno sproščajo, Vroče pijače, žvečilni gumiji, škrtanje z zobmi in magnetna polja v ustih povzročajo stalno brušenje zalivk in oddajanje hlapov iz njih. Organizem je torej stalno izpostavljen strupu, ki ga nosilec vdihava preko nosne votline in se mu nalaga v možganih, Prah zalivk vdihavamo v pljuča, kjer preide v kri in se nalaga kjerkoli v opornem tkivu. In nazadnje se kovine nalagajo v dlesnih in v čeljustih.

Splošne težave, ki jih opažamo pri ljudeh, ki že dolga leta nosijo amalgamske plombe, so: tresenje, krči, živčnost, alergije, glivična obolenja.

Psihične težave so: strahovi, panike, depresija, shizofrenija in pozabljivost. Ob pogledu na celo telo in težave od glave do nog lahko ugotovimo posledice amalgamskih plomb kot so: nespečnost, glavobol, izpad las, tresenje oči, zvoki v ušesih, gnil in kovinski okus v ustih, krvavenje dlesni, prekomerna produkcija sline, otekel jezik, gastritis, aretmije, neplodnost, splav in impotenca. Na koži pride do nevrodermitisa, psoriaze in srbenja, da naštejem le najvažnejše od njih!

Posebej težavne so amalgamske zalivke med nosečnostjo. Težke kovine se prenašajo tudi na fetus. Nosečnica se torej razstruplja preko nerojenega bitja, kar pri tistem lahko povzroči zgoraj naštete simptome. To se da dokazati z zvišano koncentracijo živega srebra v krvi fetusa. Zaradi tega je sanacija zob med nosečnostjo zelo škodljiva in se ne priporoča.

Odstranitev amalgama
Vsak bolnik je v lastnem interesu poklican, da začne s sanacijo zob! Korak je potreben za zdravstveno preventivo in preprečitev nastajanja bolezni, vendar tudi zaradi zdravljenja samega, ki bo zaradi boljše reaktivnosti telesa bolj uspevalo. Vsekakor je na dosegu večja kakovost življenja brez amalgama, četudi je treba kaj za to postoriti.

Prvi korak za prekinitev zastrupljevanja telesa je sanacija zob! Amalgamske zalivke se odstranijo in nadomestijo z drugim materialom. Omeniti je treba, da vsaka sanacija pomeni dodatno zastrupitev telesa. Pri vrtanju zalivke se amalgam segreje in nastajajo plini, ki jih vdihavamo. Prah, ki se pri tem nabere, pogoltnemo, tu ne pomaga niti najboljše sesanje! Naloga zobozdravnika je, da svojemu bolniku nudi čimboljšo zaščito pred dodatno zastrupitvijo. Zobozdravnik se zaščiti tako tudi sam!

Napredni zobozdravniki, večinoma v ZDA, so razvili zelo učinkovite tehnike, kako zmanjšati obremenitev s strupom. Najmanj, kar Vaš zobozdravnik lahko stori za Vas, je, da Vam pri zamenjavi zalivk natakne gumijasto prevleko, znano kot zobni presredek, tako da telo pri vrtanju ne pride v stik s strupi. Tudi tehnična oprema zobozdravnika je druga, zalivk ne izvrta, temveč jih z ustreznim aparatom izreže. Tako se amalgam ne segreje in tudi ne nastaja prah, temveč se odstranjujejo večji kosi zalivke. S sesalci se ti kosi takoj posesajo, za čiščenje zoba pa se uporablja natrijev tisulfat, ki dodatno veže živo srebro. Šele po taki odstranitvi lahko začnemo z naravno razstrupitvijo telesa.

Od posameznika je odvisno, kako se simptomi zaradi odlaganja živega srebra prekrivajo z drugimi zdravstvenimi težavami.

Simptomi zastrupitve z živim srebrom so nespecifični, razvijajo se počasi in jih zato ne moremo zlahka prepoznati. Posebej močan je vpliv živega srebra na živčni sistem, zato najbolje poznamo in dokazujemo povezanost med živim srebrom in živčnimi obolenji.

Obolenja, ki jih povzroča živo srebro:
Bolezni živčnega sistema:
• Alzheimerjeva bolezen,
• multipla skleroza (MS),
• amiotrofična lateralna skleroza (ALS),
• Parkinsonova bolezen,
• glavobol, migrena,
• nevropatija, nevralgija,
• nenadzorovano trzanje obraznih mišic,
• psihiatrični ali psihosomatski simptomi, kot so depresija, strah, nervoza, čustvena labilnost, nespečnost, pozabljivost, neodločnost,
• tinitus,
• glavkom,
• omotica oziroma vrtoglavica,
• tresenje,
• občutek gluhosti ...

Avtoimunske bolezni in bolezni imunskega sistema:
• kronična vnetja z glivicami, virusi in bakterijami,
• kronični poliartritis,
• Basedowova bolezen (čezmerno delovanje ščitnice),
• atropično vnetje želodčne sluznice,
• glomerulonefritis,
• diabetes tipa I,
• Guillian-Barrejev sindrom,
• vnetje mišic,
• miastenija gravis,
• eritematozni lupus,
• sklerodermija.

Bolezni prebavnega trakta:
• neprebavljivost hrane in alergije,
• trebušni krči,
• divertikulitis,
• ulcerozni kolitis,
• Crohnova bolezen.

Druge bolezni:
• fibromialgija,
• multipla kemična občutljivost (MCS),
• kronična utrujenost (CFS),
• motnje v delovanju ledvic,
• ženske bolezni in spontani splavi,
• čezmerna in prenizka teža,
• hipoglikemija.

Diagnosticiranje obremenjenosti z živim srebrom
Diagnosticiranje z objektivnimi metodami je zelo težko. Težave so namreč vedno posledica lokalno nakopičenega živega srebra, zato bi zanesljive rezultate lahko dobili samo z biopsijo (odvzemom vzorca tkiva iz živega telesa za mikroskopsko preiskavo).

Biopsija
Ker pa živo srebro hitro izhlapi iz tkiva, bi morali vzorce takoj po odvzemu ustrezno shraniti in jih nato pregledati. Na tak način se postopek ne izvaja, zato zanesljiva diagnoza z zdravniške strani ni možna.

Testiranje obremenitve telesa
Najpogostejši postopek diagnosticiranja je testiranje obremenitve telesa. V telo vbrizgajo določene snovi, ki se vežejo z živim srebrom in izločajo prek ledvic. Čim več snovi se izloči, tem bolj je telo obremenjeno.

Če se pri tem testu izloči več snovi, kot je dovoljena mejna vrednost, odstranitev amalgamskih zalivk (na primer v Nemčiji) plača zdravstvena zavarovalnica. Ta test pa pokaže samo to, koliko živega srebra se je lahko izločilo skupaj z vbrizganimi snovmi.

Če pa so pri pacientu obremenitve z živim srebrom visoke samo v določenem delu telesa ali pa so strupi globoko v živčnem sistemu, so rezultati testa dosti nižji, kot pa je dejanska vsebnost živega srebra v telesu.

Zato lahko ta test služi samo za oporo, ne more pa dati dokončnih pojasnil.

Analiza krvi, urina in las
Analize krvi, urina ali las pri kronični obremenitvi z živim srebrom niso ustrezne, ker ga telo izloča zelo malo.

Energijski testi
Zanimivejši so energijski testi, kot so elektroakupunktura, bioresonančna terapija in kineziologija, s katerimi lahko ugotavljamo, če amalgam telo energijsko obremenjuje. Pri takih testih se zelo hitro pokaže, da nakopičeno živo srebro v telesu povzroča številne bolezni.

Kako lahko iz telesa odstranite živo srebro?
Preden začnete z razstrupljanjem, morate odpraviti njegov vir: odstraniti amalgamske zalivke. Vendar previdno, saj se pri odstranjevanju starih amalgamskih zalivk izloči zelo veliko živega srebra.

Tako lahko pride do novih zagonov pri avtoimunskih boleznih ali pa se simptomi zelo poslabšajo. Zelo pogosto se prvi simptomi bolezni pojavijo od tri do šest mesecev po odstranitvi amalgamskih zalivk; te povezave pa pacienti in zdravniki zelo pogosto ne opazijo.

Na odstranitev zalivk se morate pripraviti že nekaj tednov ali mesecev prej, saj se bodo pri tem sprostile ogromne količine strupov. Uživati morate hrano, ki je bogata z vitamini in minerali, pred posegom in po njem pa morate jemati večjo količino zelenih sladkovodnih alg Chlorela vulgaris.
Med nosečnostjo je odstranjevanje amalgamskih zalivk zelo nevarno, saj lahko živo srebro preide z matere neposredno na zarodek in pri njem povzroči hude motnje.

Po odstranitvi amalgamskih zalivk lahko začnete odstranjevati živo srebro, ki se je uskladiščilo v telesu. Največji problem pri zastrupljenosti z živim srebrom je, da telo nima dovolj dobrih mehanizmov za izločanje težkih kovin, zato se jih velik delež ne more izločiti, ampak jih telo nekje odloži.
Največ živega srebra se lahko izloči prek jeter; skupaj z žolčem pride do črevesja in se z blatom izloči iz telesa. Pri mnogih ljudeh pa je odtok žolča slab (simptomi so svetlo blato, mehko blato in vetrovi), zato si morajo najprej očistiti jetra.

Sladkovodna alga Chlorella vulgaris
Najpomembnejše pomagalo pri razstrupljanju živega srebra je sladkovodna alga z imenom Chlorella vulgaris. Te alge imajo, v primerjavi z drugimi znanimi algami, kot sta spirulina in AFA, to odlično lastnost, da se nanje vežejo težke kovine.

Alge pridejo skupaj s hrano v črevo in vežejo živo srebro iz žolča, nato pa ga izločijo z blatom. Del alg se absorbira tudi v kri, kjer vežejo prosto živo srebro in razstrupljajo organizem. Jemanje alg je prva stopnja razstrupljanja, s katero želite odstraniti živo srebro, ki se še ni odložilo, ampak prosto kroži po telesu.

To prvo stopnjo lahko izvedete že takrat, ko še imate amalgamske zalivke.

Uživanje čemaža
Alge klorela morate jemati mesec ali dva, potem pa začnite z drugo stopnjo razstrupljanja – uživanjem čemaža (svežega ali v obliki tinkture). Čemaž lahko izloči živo srebro, ki se je uskladiščilo v tkivu (maščobnem tkivu, mišicah, vezivnem tkivu, organih, sluznicah), in ga vodi do krvi. Prosto živo srebro pa lahko absorbirajo in izločijo alge. Česen deluje podobno kot čemaž, vendar nima tako močnega učinka.
Za praktično uporabo in odmerjanje je primernejša čemaževa tinktura. Na začetku jo jemljite zelo previdno. Zadostujejo do tri kapljice, da v obtok ne pride preveč živega srebra.

Če mobilizirate več strupov, kot se jih lahko izloči, se bodo spet odložili v tkiva, ki so najšibkejša točka v telesu. Zaradi prevelikega odmerka lahko pride do poslabšanja simptomov, pa tudi pri previdni uporabi čemaževe tinkture se lahko nekateri simptomi začasno poslabšajo.
Najpogostejši simptomi so psihične narave, na primer razpoloženjska nihanja, nervoza in depresije. Od telesnih simptomov pa se lahko pojavljajo glavoboli, migrene in prebavne motnje. Motnje nastanejo tam, kjer so bili simptomi že prej največji.

Razstrupljanje živčnega sistema s koriandrom
Po nekajtedenskem čiščenju tkiv začnite z razstrupljanjem živčnega sistema. To je tretja in zadnja stopnja, vendar tudi najzahtevnejša.
Živčni sistem človeka je zelo dobro zaščiten, zato strupi zelo težko pridejo v živčevje. Ko pa enkrat prodrejo vanj, zaščitni sistem preprečuje njihovo izločanje in so tako na nek način ujeti v živčevju.

Zato obstaja zelo malo snovi, ki bi lahko prodrle skozi zaščito živčnega sistema in mobilizirale živo srebro. Pri tej nalogi se je najbolje obnesel koriander. Začnite s kapljico koriandrove tinkture in odmerek počasi povečujte.

Ves čas jemljite tudi koloidne minerale, ki prav tako lahko prodrejo do živčevja in podpirajo procese čiščenja. Postopek pri tretji stopnji razstrupljanja se je že dobro uveljavil po vsem svetu.

Celoten potek te zadnje faze je odvisen od stopnje zastrupljenosti in lahko traja od 6 do 24 mesecev. Pri daljšem razstrupljanju lahko kuro prekinete in jo kombinirate z drugimi metodami razstrupljanja.

Uspeh pri razstrupljanju
Za uspeh pri razstrupljanju je zelo pomembno, da živite zdravo. Posebej pomembno je, da ne uživate sladkorja, saj se za njegovo presnovo porabi ogromno mineralov, ki so potrebni pri razstrupljanju.

Zelo nespametno bi bilo, če bi kupovali drage prehranske dodatke za boljšo preskrbo z minerali in hkrati uživali sladkor, ki minerale porablja.
Za dobro delovanje živčevja potrebujemo tudi večjo količino omega-3 maščobnih kislin, zato je dobro, da med razstrupljanjem redno uživate visokokakovostno laneno olje (hladno stisnjeno, brez ostankov okoljskih strupov).

Tudi pri nakupu alg Chlorella vulgaris je pomembno, da se pozanimate o njihovi pridelavi. Rastejo namreč v sladki vodi, pošiljke iz Amerike pa so pogosto gojene v onesnaženi vodi.

Alge absorbirajo strupe iz gojišč (to je tudi njihova odlična lastnost) in jih nato odložijo v naše telo. Take »nečiste« alge seveda ne morejo uspešno razstrupljati, zato se pred njihovim nakupom dobro pozanimajte, kje jih gojijo.

Zelo dobra tovarna za gojenje alg je v Nemčiji, kjer alge gojijo v izjemno čistih pogojih; vsak postopek je kontroliran in certificiran, zato bi jo skoraj lahko imenovali laboratorij, in ne tovarna.

Zaščitni ukrepi pri odstranjevanju amalgamskih zalivk
Priporočljiva je nadomestitev amalgamskih zalivk s keramičnimi inleji ali kompozitnimi zalivkami brez kovin. Pri odstranjevanju starih amalgamskih zalivk se sprosti zelo veliko živega srebra, ki se uskladišči v telesu.

Ne glede na to, ali imate težave zaradi živega srebra ali ne, morate paziti, da je ta količina čim manjša. Zelo pomembno je, da za njihovo odstranjevanje poiščete dobrega zobozdravnika, ki pozna problematiko in bo sprejel vse potrebne ukrepe.

Zobozdravnik naj pri odstranjevanju amalgamske zalivke čim manj vrta in za to uporabi posebne svedre.

Zobozdravnik naj uporabi varovalno opno, da koščki iz zalivke ne zaidejo v grlo. Hlapi živega srebra lahko na žalost prodrejo skozi opno, zato je to samo delna zaščita.

Po odstranitvi zalivke sledi fino poliranje zoba, pri čemer se prav tako sproščajo hlapi živega srebra. Zato nekateri zobozdravniki (v Sloveniji ne poznamo nobenega) med vrtanjem uporabljajo kisikovo masko, pacient pa mora dihati samo skozi nos, da vdihne čim manj strupenih hlapov.
Obstajajo tudi posebni nastavki (turbinasti sesalniki), ki posesajo skoraj vse hlape.

Pri vsakem, še tako neznatnem zobozdravniškem posegu z amalgamskimi zalivkami, pride v telo živo srebro. Zato je priporočljivo, da v takih primerih uživate alge Clorella vulgaris, ki takoj vežejo strupe in jih izločijo.

Dva dni pred odstranitvijo amalgamskih zalivk in nekaj dni po posegu trikrat dnevno vzemite po deset tablet. Pet tablet vzemite s sabo k zobozdravniku in jih zgrizite takoj po odstranitvi zalivk. V ustih jih zadržite najmanj pet minut, da se nanje vežejo ostanki živega srebra, potem pa alge izpljunite.

Na tak način lahko ustno votlino precej dobro razstrupite.

Če ste noseči
Dobro je, da se amalgamske zalivke ne odstranjujejo med nosečnostjo in med aktivno fazo zagona pri avtoimunskih boleznih.

Primeri pacientov
Pri otroku, ki je bil že več let hiperaktiven in ni imel še nobene amalgamske zalivke, so ugotovili zastrupljenost z živim srebrom. Dobil ga je od matere med nosečnostjo in dojenjem. Po šestih mesecih razstrupljanja, s šestimi tabletami alg dnevno in z jemanjem koriandrove tinkture, so hiperaktivnost pozdravili.

Pri pacientki, stari 40 let, so se ob menstruaciji že 20 let pojavljale močne migrene. Nobena terapija konvencionalne ali alternativne medicine ni pomagala. Po nekem testiranju se je na priporočilo terapevta odločila za odstranitev amalgamskih zalivk, hkrati pa je jemala visoke doze alg in čemaža (30 g alg dnevno in štirikrat po 30 kapljic čemaževe tinkture). Že pri prvi menstruaciji po odstranitvi ni več imela migrene. Razstrupljanje, v dodatni kombinaciji s koriandrom, je nadaljevala še 18 mesecev in se trajno znebila vseh zdravstvenih težav.

Moški, star 65 let, zastrupljen z amalgamom, z velikimi težavami s spominom in ohromel (na invalidskem vozičku), se je odločil, da si bo dal izpuliti vse zobe z amalgamskimi zalivkami. Hkrati pa je izvedel tristopenjsko razstrupljanje z algami, s čemažem in koriandrom. Po šestih mesecih je lahko spet hodil in govoril cele stavke. Tudi spomin se je začel počasi izboljševati.

Tri leta star otrok je pri odvajanju blata krvavel. Vse standardne preiskave so bile brez posebnosti. Zdravilec je s testiranjem odkril zastrupljenost z živim srebrom in alergijo na pšenico. Z dieto brez pšenice in jemanjem alg so krvavitve prenehale po enem tednu.

Pacient, star 54 let, je imel epileptične napade od 15. leta starosti, ki so se ponavljali vsakih pet dni. V ustih je imel amalgamske in zlate zalivke, ki so bile v neposrednem stiku. Vse so mu jih odstranili. Takoj po odstranitvi zalivk so se intervali med napadi povečevali. Po intenzivnem razstrupljanju, ki je trajalo tri mesece, ni dobil več nobenega epileptičnega napada.

Pacientka, stara 52 let, je že več let imela močne bolečine zaradi nevralgije trigeminalnega živca. Testi so pokazali obremenjenost telesa z živim srebrom, čeprav so ji amalgamske zalivke odstranili že pred leti, vendar brez posebnih spremljevalnih ukrepov. Sledila je terapija s C-vitaminom in z algami, po treh mesecih pa še razstrupljanje s čemažem in koriandrom. V prvih štirih mesecih so se bolečine zelo zmanjšale, po nadaljnjih treh pa v celoti izginile.

Koriandrova tinktura se priporoča pri razstrupljanju telesa z živim srebrom, ki je posledica amalgamskih zalivk.

Koriandrovo tinkturo lahko naročite tudi v SONČNI TRGOVINI