Piše: Ajša Krajnc v novih Misterijih www.misteriji.si

Alzheimerjeva bolezen se hrani s sladkorjem
Število obolelih z Alzheimerjevo boleznijo, najpogostejšo obliko demence, narašča. Prav mogoče je, da del odgovornosti za epidemijo nosi tudi sodobna prehrana, meni ameriški osteopatski zdravnik Joseph Mercola. Na svoji spletni strani ugotavlja, da raziskave bolezen vse bolj povezujejo s pomanjkanjem zdravih maščob in hkrati s preveč zaužitih ogljikovih hidratov. Mehanizem naj bi bil podoben kot pri razvoju sladkorne bolezni tipa 2.

Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demenc prizadenejo velik del starejšega prebivalstva. V Sloveniji je bolnikov že okoli 30.000. Ta napredujoča bolezen uničuje možganske celice in lahko povzroči ne le izgubo spomina in raznih kognitivnih sposobnosti, ampak tudi agresivnost, privide in druge težave, ki močno spremenijo življenje.

Pri tem so vzroki bolezni še vedno v veliki meri neznanka. Medtem ko pri sladkorni bolezni tipa 2 vemo, da je povezana tudi s prehrano, za Alzheimerjevo bolezen velja prepričanje, da »udari brez razloga«. A morda vendarle ni povsem tako. Vedno več raziskav nakazuje na možnost pomembne povezave med našo prehrano in tveganjem razvoja demence. Prehrana naj bi na razvoj demence vplivala podobno kot na razvoj sladkorne bolezni tipa 2, zato nekateri o demenci govorijo celo kot o sladkorni bolezni tipa 3.

SKUPNA TOČKA: INZULIN
Inzulin je hormon, ki nastaja v trebušni slinavki in deluje na vse telesne celice. Glavni dražljaj za izločanje inzulina je povečana količina glukoze ali krvnega sladkorja in najbolj poznamo prav njegovo vlogo pri uravnavanju glukoze. A pomemben je tudi kot signalna molekula v možganih.

Mercola navaja raziskavo na živalih, ki je leta 2012 dokazala, da lahko z motenjem inzulinske signalne poti v možganih povzročimo demenco. To pomeni, da ima prehrana lahko zelo pomembno vlogo pri razvoju Alzheimerjeve bolezni. Nekateri poudarjajo, da je za zmanjšanje tveganja ključna prehrana z manj ogljikovih hidratov in več kakovostnih maščob, kar avtomatično pomeni manj beljakovin. Med prvimi, ki je ob omejitvi ogljikovih hidratov priporočil zmernost v uživanju beljakovin, je ameriški zdravnik Ron Rosedale.

Seveda brez beljakovin ne moremo živeti, saj so glavna sestavina našega telesa. A danes vse preveč beljakovin dobimo z mesom, ki je obremenjeno s hormoni in antibiotiki. Koliko beljakovin torej v resnici potrebujemo? Rosedale meni, da odrasli potrebujemo okoli gram beljakovin na kilogram čiste telesne mase. Če je v telesni masi 20 odstotkov maščob, je čista telesna masa 80 odstotkov telesne teže; 90-kilogramski človek lahko torej poje 72 gramov beljakovin. Rednim telovadcem in nosečnicam se ta količina še nekoliko poveča.

Po tem ključu naj bi bilo v prehrani kar 50 do 75 odstotkov maščob, kar ni ravno po današnjih uradno priporočenih prehranskih smernicah.

ZAŠČITNA »LAKOTA«
Nedavne raziskave so pokazale, da možgane lahko spodbudi tudi preprosto manj hrane. Postenje s prekinitvami sproži zdravju prijazne hormonske in presnovne spremembe, podobne tistim ob trajni omejitvi kalorij, vključno z manjšim starostnim krčenjem možganov. Prof. Matt Mattson, vodja oddelka za nevroznanost na ameriškem inštitutu za preučevanje staranja, ugotavlja, da nenadna omejitev prehrane, če denimo njen vnos prepolovimo vsaj za en dan, spodbudi nekatere zaščitne procese v možganih. Možgane naj bi taka dieta pomagala zaščititi tudi proti degenerativnim boleznim, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

DIABETES TIPA 3
Vsako razmišljanje o primerni prehrani za možgane ne more mimo potrebe po zmanjšanju sladkorja. Postaja vse bolj verjetno, da je enak bolezenski proces, ki vodi do inzulinske odpornosti in sladkorne bolezni tipa 2, na delu tudi v možganih. Ob pretiravanju s sladkorjem in žiti so možgani nenehno obremenjeni z visokimi ravnmi sladkorja in inzulina, kar slej ko prej okvari inzulinsko signalno pot. To lahko vodi do miselnih in spominskih težav ter sčasoma do trajne možganske okvare, ugotavlja Joseph Mercola. Še posebno zavzeto nastopa proti fruktozi, katere redno uživanje drastično poveča tveganje za demenco, saj močno prizadene telesno sposobnost vzdrževanja ustreznih ravni inzulina. Možganom pa škoduje še na druge načine, saj prizadene krvni obtok in povzroča napade lakote ter hlepenje po novih praznih sladkih kalorijah. Podgane, katerih prehrana je bila bogata s fruktozo in revna z maščobnimi kislinami omega-3, so v šestih tednih razvile inzulinsko odpornost in poslabšano delovanje možganov.

PREHRANA PROTI DEMENCI
Dr. Mercola, ki na svoji spletni strani svetuje glede prehrane, življenjskega sloga in prehranskih dopolnil, ki jih tudi prodaja, pove še druge načine, kako s prehrano lahko zmanjšamo tveganje razvoja Alzheimerjeve bolezni. Njegov prehranski načrt naj bi pomagal pri preprečevanju vseh degenerativnih kroničnih bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in rak.

• Omejite uživanje fruktoze pod 25 gramov na dan. Fruktoza je naravna sestavina sadja, a škodljiva je predvsem industrijsko pridobljena fruktoza, dodatek mnogim prehranskim izdelkom.

• Uživajte le omejene količine beljakovin. Večina ljudi jih zaužije vsaj dvakrat več, kot jih potrebuje.

• Izboljšajte ravni magnezija v telesu, saj nekatere preliminarne raziskave kažejo, da simptomi Alzheimerjeve bolezni oslabijo ob zadostni preskrbi možganov z magnezijem.

• Vitamin D lahko poveča količino pomembnih kemičnih snovi za vaše možgane in njihovo obnovo. Nujen je še za dobro delovanje imunske obrambe in spopad z vnetji.

• Vitamin B12 po nekaterih raziskavah zmanjša tveganje razvoja Alzheimerjeve bolezni.

• Pojejte vsak dan veliko sveže in surove zelenjave, ki je najboljši vir folatov.

• Visoko kakovostne maščobne kisline omega-3 živalskega izvora preprečujejo poškodbe možganskih celic.

• Kokosovo olje preprečuje možgansko propadanje; ketoacidi, ki jih vsebuje, so dobra hrana še posebno za možgane sladkornih bolnikov.

• Astaksantin je naravno barvilo (karotenoid) z močnim antioksidativnim učinkom, ki zaradi svoje topnosti v maščobah lahko prestopa krvno-možgansko pregrado.

• Pojejte veliko borovnic, ki pred nevrološkimi boleznimi ščitijo s svojimi antocianini.

• Ginko (Ginkgo biloba) nekatere raziskave prav tako povezujejo z ugodnim učinkom na spomin.

• Alfa-lipoični kislini pripisujejo pomoč pri ohranjanju kognitivnega delovanja.

• Izogibajte se živemu srebru, aluminiju in drugim za možgane strupenim snovem.

• Zelo pomembna je redna telesna vadba, saj zavira tvorbo amiloidov, beljakovin, ki jih povezujejo z demenco, poveča pa tudi ravni beljakovine PGC-1alfa, ki jo je v možganih Alzheimerjevih bolnikov manj.

Skratka, živite zdravo in tudi možgani vam bodo hvaležni.

Ajša Krajnc