Alergijske bolezni so v sodobnem svetu vse pogostejše, povezane so s spremembami življenjskega sloga in okolja. Na težo in pogostost pojavljanja alergijskega obolenja vplivajo številni dejavniki, kot so podnebne spremembe, urbanizacija, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom, uničenje naravne flore, razširjanje tujerodnih vrst rastlin in tudi drugi dejavniki. Da bi opozorili na problematiko in jo predstavili javnosti, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Agencijo RS za okolje (ARSO) v sredo, 1. junija 2016, so organizirali srečanje z naslovom Okolje, podnebne spremembe in alergije.

Na srečanju so predstavili sistem spremljanja okolja in zdravja ter vpliv podnebnih sprememb na izpostavljenost alergenom in drugim onesnaževalcom v zraku, alergijske bolezni, povzročene z vdihanim zrakom, in njihovo zdravljenje. Praktično so prikazali tudi enostavno metodo za sledenje cvetnemu prahu v zraku.

V zadnjem desetletju se je pomen razpoložljivih, zanesljivih in primerljivih podatkov s področja okolja in zdravja zelo povečal, saj narašča število bolezni, ki so posledica onesnaženega zraka, voda in tal. Okolje namreč pomembno vpliva tako na telesno in duševno počutje ljudi kot tudi na družbeno blaginjo, ustrezno življenjsko okolje pa je za ohranitev in krepitev zdravja izjemnega pomena. »Poznavanje razširjenosti oziroma intenzivnosti dejavnikov v bivalnem okolju je ključnega pomena za pojasnjevanje odnosa med izpostavljenostjo škodljivostim in pojavom bolezni pri ljudeh.

Še posebej je pomembno, da poznamo in seveda ustrezno zmanjšamo izpostavljenost. Podatki namreč kažejo, da zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku po vsem svetu vsako leto umre približno 800.000 ljudi,« opozarja Peter Otorepec z NIJZ in dodaja: »Študije potrjujejo tudi povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme pri otrocih. Astma je tako postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do 15. leta starosti. V letih 1999–2004 je bilo število otrok, obolelih za astmo, v posameznih državah Evrope od manj kot pet do več kot 20 odstotkov.«

Mag. Nataša Kovač z ARSO je povedala: »Zdravje in blaginja sta odvisna od okolja, v katerem živimo, zato je povezovanje zdravstvenih in okoljskih podatkov velik izziv. Z natančnejšim spremljanjem in poznavanjem okolja, lahko pomembno vplivamo na zmanjšanje izpostavljenosti negativnim dejavnikom in s tem na zmanjšanje razvoja različnih bolezni.«  

Kazalci okolja za ugotavljanje povezav med okoljem in zdravjem
Povezovanje podatkov in informacij ter ugotavljanje vzorčno posledičnih povezav med okoljem in zdravjem omogočajo kazalci okolja. Razvija jih Agencija RS za okolje v sodelovanju z drugimi zunanjimi institucijami, kot sta NIJZ in NLZOH. V splošnem so kazalci  na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike. Temeljijo na številčnem podatkovnem nizu, ki kaže stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj izbranega pojava. Kazalci tako na nekaj opozarjajo. Ker so razviti v skladu z evropskimi metodologijami,  omogočajo primerjavo med državami. Kot takšni so primerni za podporo odločanju in za ozaveščanje javnosti o problematiki, kakršna je na primer vloga onesnaževanja okolja v povezavi z vplivom alergenov na zdravje ljudi.  Zaradi narave procesa mora imeti njihova priprava  interdisciplinaren pristop.

Mag. Nataša Kovač z ARSO je še opozorila: »Pomembno je, da tudi lokalne in regionalne politike prepoznajo pomen zdravja ter se s tem izzivom soočijo. Lokalne oblasti, ki so najbližje ljudem in njihovim potrebam, so lahko zelo učinkovite pri ukrepanju, saj poznajo probleme in rešitve zanje.«              

Porast alergij in astme je posledica sprememb okolja in življenskega sloga
V zadnjih desetletjih je pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem svetu ves čas naraščala, trenutno stanje pa nakazuje, da se naraščanje pogostnosti v razvitih državah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 % populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. V preteklih letih se je povečevala predvsem pojavnost (incidenca) astme in alergijskega rinitisa, sedanje raziskave pa so potrdile povečanje prehranskih alergij.

Na pogostnost pojavljanja alergij vplivajo poleg starosti, spola, genetskih dejavnikov in drugih vzrokov tudi izpostavljenost alergenom. Alergeni, ki prizadenejo dihala, vstopajo v telo z vdihanim zrakom. Nekateri so prisotni v zraku celo leto, drugi le občasno, kot je na primer cvetni prah. Vse leto povzročajo alergikom težave pršice, plesni, epitelij in izločki živali, predvsem mačk in psov, pogosta je tudi alergija na ščurka. Alergijski rinitis in astma sta tesno povezana, saj sta lahko hkrati prisotna pri enem bolniku. 80% bolnikov z alergijsko astmo ima istočasno alergijski rinitis in 40% bolnikov z alergijskim rinitisom ima hkrati tudi astmo.Obe bolezni predstavljata globalni zdravstveni problem za vse starostne skupine ljudi.

V pomladanskih mesecih je v zraku cvetni prah, ki nas lahko v toplih zimah preseneti že januarja. Bolniki imajo največkrat težave z zgornjimi dihali zaradi alergijskega rinitisa, to je alergijsko vnetje nosne sluznice, ki se mu pogosto pridruži še alergijsko vnetje očesnih veznic in obnosnih sinusov. Najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 25. letom starosti, pri otrocih v predšolski dobi rinitis navadno nastopi kasneje. Pri otrocih se najprej v alergijskem pohodu pojavi prehranska alergija, lahko že v prvih mesecih življenja. Današnje okolje se močno razlikuje od tistega pred petdesetimi leti. Medtem ko obstajajo dokazi, da onesnaževalci lahko poslabšajo obstoječo alergijsko bolezen dihalnih poti, so mnenja o tem, da onesnaženje zraka povzroči novo vrsto alergije, deljena.

Pomembno je sledenje cvetnemu prahu, saj se okolje spreminja
Od prvega dokaza povezave med senenim nahodom in cvetnim prahom je preteklo več kot 140 let. Vloga cvetnega prahu pri nastopu alergijske bolezni je trdno dokazana in potrjena s številnimi raziskavami. Andreja Kofol Seliger z NLZOH pove: »Cvetni prah je sprožilec senenega nahoda, pelodne astme in je povezan z nastopom oralnega sindroma. Z vzpostavitvijo merilnih mrež po celi Evropi in standardiziranjem protokolov za merjenje cvetnega prahu v zraku smo pridobili dragoceno orodje za epidemiološke in klinične raziskave, v prvi vrsti pa za informiranje javnosti o pojavljanju alergenov  v zraku. Še vedno namreč velja, da je izogibanje alergenom, ko je mogoče, najboljša preventiva. Obremenitev zraka kažejo veliko geografsko, časovno in klimatsko variabilnost, ki je tako velika, da leto dni dolge meritve ne omogočajo nikakršnih napovedi.

Spremembe, ki vplivajo na količino alergenov v zraku, nastajajo v našem okolju v veliki meri zaradi različnih aktivnosti ljudi. Obsežne monokulture gojenih rastlin (rž, oljna repica, oljka ..), v mestih kopičenje istovrstnih visokoalergenih vetrocvetnih dreves tik ob stanovanjskih zgradbah in šolah, spremembe namembnosti površin, povečajo izpostavljenost nekaterim vrstam cvetnega prahu, pojavijo se lahko tudi nove alergene vrste. Alergenost cvetnega prahu se iz leta v leto spreminja. Enaka količina cvetnega prahu lahko vsebujejo tudi desetkrat več alergena. Alergeni potecial zrn, ki se sprostijo v zrak, določata dva istočasna procesa, na katera močno vplivajo tudi vremenske razmere: razvoj prašnic in zorenje cvetnega prahu v prašnicah, ki potekata istočasno. S preprosto tehniko sledenja cvetnemu prahu v zraku lahko približamo znanja s tega področja tudi mladim.«

Podatki ARSO kažejo, da se je podnebje v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opazno spremenilo. Povprečna temperatura zraka je v obdobju 1961–2011 naraščala s trendom okrog 0,33 °C na desetletje, pri čemer je trend na vzhodu države v splošnem nekoliko večji kot na zahodu. »Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na daljšanje dolžine letne rastne dobe. Ob daljši rastni dobi pričakujemo tudi zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak.

Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom vplivajo tudi spremembe v drugih vremenskih in podnebnih vzorcih, kot so trend podaljševanja sušnih obdobij, vse pogostejše suše, obdobja z obilnimi padavinami in posledično moča ter vročinski valovi,« je navedla mag. Tanja Cegnar iz ARSO in dodala, da vremenske razmere, predvsem vetrovne razmere in stabilnost ozračja, ne vplivajo zgolj na sproščanje cvetnega prahu v zrak, ampak so odločilni dejavnik za širjenje cvetnega prahu tudi v dokaj oddaljene kraje od vira cvetnega prahu. Pogostost padavin in njihova intenzivnost določa spiranje cvetnega prahu iz zraka. Vreme in podnebje torej bistveno vplivata na prisotnost cvetnega prahu v zraku in njegovo širjenje. Zgoraj navedeno bomo ponazorili s prikazom podatkov in nekaj primeri.