spet tisti album zaprašeni vzela sem v roke,
list za listom zdaj obračam
in se v spomine vračam...

vidim očeta, mamo, nas otroke ob tisti sloki jablani,
ki vedno dobro je rodila
in nas vse pod svojo široko krošnjo skrila..

vidim tete,strice,slastne mamine potice,
ko smo vsi se skupaj zbrali,
kadar kaj smo praznovali..

in potem so tu skupinske šolske slike,
ki pa niso prav velike..

potem obdobje se začne kolorja,
srečnega gimnazijskega humorja...
prelestno dečve se smehljamo,
mnogim zmešale smo glavo..

in na koncu izobraževanja,
še študentska brucovanja...

na vrsti so poročne slike,
tiste male in velike
in slede jim otročički,
mali, večji in veliki-to so naši spomeniki...

tako prebijam se skoz spomine,
moje pestre zgodovine...

zdaj nov album bom kupila in svežino vanj vložila,
da ko čez mnogo let, vzamem album v roke spet,
se spomini mi zvrstijo na vse kar sem lepega doživela,
na vse za kar sem živela...!!!