Piše: R. M. v novih Misterijih www.misteriji.si

Bolniki, ki so redno preventivno zdravljeni z akupunkturo, obolijo redkeje
Akupunktura, kot sodobno metodo zdravljenja mnogih bolezni jo je Svetovna zdravstvena organizacija priznala v letu 1979, opisuje točkovno terapijo ali terapijo točk, ki je del dediščine stare kitajske medicine. Z uporabo veščine in znanja o zbadanju, pritiskanju, stiskanju, trepljanju ali udarjanju na odgovarjajoče akupunkturne točke ali specifične stimulacijske linije (proge) je mogoče dobro in uspešno zdraviti.

Akupunktura deluje zdravilno, uravnoteži bolnikov pretok vitalne energije či, ob tem pa deluje tudi preventivno, saj okrepi obrambne sposobnosti telesa in posledično prepreči razvoj bolezni.

Zadnje raziskave in statistike potrjujejo, da bolniki, ki se redno preventivno zdravijo z akupunkturo, obolijo redkeje kot ostali. Po teoriji kitajske tradicionalne medicine z akupunkturo nadziramo vitalno energijo in cirkulacijo krvi, da se popravijo poškodovane strukture in izboljšajo oslabljene funkcije. Pomembna je veščina pritiskanja ali zbadanja v določeno akupunkturno točko in/ali stimulacijske kanale z eno ali več iglami. Zato to terapijo pogosto imenujemo terapija točk ali točkasta, točkovna terapija.

V Sloveniji je kar nekaj zdravnikov, ki so vešči akupunkture. Za Misterije smo se pogovarjali z akupunkturistko Ivico Flis, dr. med., ki je v Pekingu pridobila mednarodno licenco iz akupunkture, moksibustije in tuina terapije; v Mariboru ima zasebno ambulanto za fizikalno medicino in rehabilitacijo.*

Na čem temelji akupunkturno zdravljenje?
Akupunktura sloni na filozofiji, po kateri či (vitalna energija) teče po telesu. Jin in jang sta dva enakovredna komplementarna pola ali dve enakovredni kvaliteti življenjske energije, ki skupaj tvorita uravnoteženo in harmonično celoto. Ponazarjata osnovni princip celotnega vesolja in venomer delujeta kot dve sili, ki se med seboj dopolnjujeta, ohranjata ravnotežje, vendar nenehno med seboj tekmujeta. Vse na svetu in svet sam je nastal s spajanjem obeh principov. Nikjer ne obstaja čisti jin in nikjer ne najdemo popolnega janga – nenehno in povsod sta prisotna oba. V vsakem jinu je nekaj janga in obratno. Jin predstavlja temo, mraz, praznino, lakoto, popustljivost, negativni pol ali žensko silo. Jang predstavlja svetlobo, zunanjost, čistost, toploto, aktivnost ali moško silo. V telesu se jin odraža s čokatostjo, dobro prekrvljenostjo, toplimi okončinami, elastičnimi nohti, počasnim pulzom, malo potenja, neutrudljivostjo, dolgim spanjem in odsotnostjo nervoze. Jang ima drugačen »obraz«: telo je vitko, obraz bled, okončine hladne, nohti krhki, pulz je hiter, potenje močno, človek se hitro utrudi, kratko spi in je živčen.

Ob besedi akupunktura slišimo tudi izraza či in xue. To pomeni …
Tradicionalna kitajska medicina trdi, da či in xue krožita po telesu s pomočjo dvanajstih kanalov, ki jih imenujemo meridiani. Či je vitalna energija in aktivnost, xue je kri. Či poganja kri po telesu in se s krvjo tudi hrani.

Kakšna je vloga meridianov?
Meridiani imajo nalogo povezati telesno površino z notranjostjo telesa. Hkrati je vsak meridian povezan z določenim področjem telesa in je osredotočen na nek organ (meridian jeter, pljuč, srca, tankega in debelega črevesa …). Meridiani so pravzaprav skupki akupunkturnih točk; vsak meridian povezuje posamezne akupunkturne točke v niz, hkrati pa te točke povezuje z določenim notranjim organom. Obstajajo pa tudi povezave med meridiani, tako da so vsi meridiani med seboj dobro povezani. Akupunkturne točke imajo funkcijo oddajnika in sprejemnika na telesu, meridiani pa so strukture, ki so električno bolj prevodne kot ostalo tkivo. Po vseh opravljenih raziskavah v sodobni evropski medicini je dokazano, da so akupunkturne točke vedno locirane nad mestom na koži, kjer je mnogo živčnih končičev, ki imajo stik z okolico in sprejemajo dražljaje iz nje.

Koliko točk je na telesu?
Akupunkturist lahko stimulira približno 650 akupunkturnih točk na človeškem telesu, s čimer regulira vitalno energijo in pretok krvi. Točke, ki so oslabljene, lahko stimulira in jih okrepi; pri drugih točkah uporabi denimo tehniko razpršitve, da razprši nakopičeno energijo in jo prenese iz enega meridiana v drugi.

Kdaj je človek bolan, da potrebuje akupunkturni »poseg«?
Če je pretok energije po meridianih blokiran, je prizadeto zdravje človeka, kar se odrazi tudi navzven in tudi v okolico. Energija ali či se mora v zdravem telesu po meridianih nenehno prosto pretakati. V štiriindvajsetih urah či obkroži celo telo in se pretaka iz enega meridiana v drugega prek kolateral ali veznih poti. Meridiani omogočajo tudi povezavo osebe z okolico, v kateri živi; so tako imenovani »sedmi čut«, saj prek akupunkturnih točk povezujejo površino telesa z notranjostjo in célo telo z okolico.

Kako je mogoče ugotoviti pretok energije?
Akupunkturist pogosto ugotavlja in tipa pulz osebe in tako ugotavlja, kakšen je pretok energije v telesu – po meridianih. Kitajci poznajo vsaj šest različnih pulzov, ki so locirani v treh različnih regijah na obeh zapestjih. V tem postopku se uporabljajo tri različne stopnje pritiska na bolnikovo radialno arterijo. Neravnovesje pulzov pomeni neravnovesje v pretoku energije po telesu, ki lahko privede do neravnovesja v meridianu in pripadajočemu organu, s tem pa do izbruha bolezni v krajšem ali daljšem časovnem obdobju. Poleg ugotavljanja pulza se kot dopolnilne tehnike pregleda uporabljajo še: pregled jezika, pregled obraza v celoti, pregled okončin in ušes.

Kdaj se pojavi bolezen?
Po tradicionalni kitajski medicini se bolezen pojavi, ko eden od principov, jin ali jang, izrazito prevlada v telesu. Takrat se ta prevlada izrazi tudi navzven (npr. močno potenje, nespečnost, bled obraz, zelo hiter pulz, izrazita in hitra utrudljivost, nemir ipd.). Bolezni lahko povzročajo notranji (endogeni) in/ali zunanji (eksogeni) dejavniki. Eksogeni dejavniki vdro prek akupunkturnih točk v globino telesa. Med eksogenimi so najpogostejši klimatski dejavniki: veter, vlaga, vročina, mraz in suša (suh zrak). Med endogenimi so najpogostejši: veselje, jeza, skrb, strah, prestrašenost, razmišljanje, šok. Kadar trajajo predolgo ali če so premočni, prekinejo ali zaustavijo pretok energije v meridianih. S tem porušijo ravnovesje med jinom in jangom – posledica je bolezen.

Točke je mogoče stimulirati na več načinov …
Tehnike stimuliranja točk so različne, prav tako načini stimulacije. Na vzhodu zelo pogosto uporabljajo tehniko vbadanja akupunkturnih igel, prav tako še zmeraj zelo pogosto uporabljajo toploto (mokso), pa tudi masažo. Masažne tehnike se razlikujejo glede na tradicijo posameznih vzhodnih držav, tako da se uporablja akupresura, pogosto tuina masaža, shiatsu, nekaj elementov akupunkture je celo v refleksoterapiji. V zadnjem času je v ospredju elektrostimulacija akupunkturnih točk (elektroakupunktura), vse bolj popularna pa je tudi laserska stimulacija teh točk.

Kako bi kot zdravnica opisali prednost zdravljenja z akupunkturo?
Prednosti akupunkturne terapije so predvsem v širokem indikacijskem območju in dobrem terapevtskem uspehu. Ni uporabna le za splošne in pogoste bolezni, uporablja se tudi pri boleznih, ki jih je težko zdraviti z drugimi pristopi (poliomielitis, cerebralna paraliza, hernija diskusa). Akupunktura lahko tudi ojača in okrepi telo, kadar je organizem izčrpan in oslabljen. Terapija je pravzaprav zelo enostavna in se je ni tako težko naučiti. Razen iglic ne potrebuješ posebnih instrumentov, ni izrazito invazivna in boleča. Je zelo varna terapija, saj ima zelo malo ali skoraj nič stranskih učinkov in ni slabih odzivov na terapijo. Seveda vse to velja, če jo izvaja oseba, ki dobro pozna njeno teorijo in prakso, oseba z znanjem in veščino tradicionalne kitajske medicine.

Kdaj naj se odločimo za akupunkturo?
Akupunkturo uporabljamo kot dopolnilno zdravljenje ob klasičnih postopkih evropske medicine, pa tudi samostojno kot alternativno obliko zdravljenja pri bolnikih, ki ne prenesejo določenih zdravil ali ne dosežejo želenega stanja s standardnim načinom zdravljenja. Pogosto nudi olajšanje, podporo ali celo ozdravi številne pogoste sodobne bolezni: tesnobna stanja, situacijsko depresijo, stres, nespečnost, nervozo, poglobljeno zaskrbljenost, težave s kožo (herpes, ekcem, pasavec, nevrodermitis, luskavica ipd.), bolezni sklepov (bolečina v ramenu, komolcu, artroze in artritisi) in hrbtenice (bolečina v vratu, prsnem in ledvenem predelu, išias, brahialgija), bolezni perifernega živčevja, prebavne motnje (čiri, kolitis, zaprtje in ostale črevesne težave), bolezni cirkulacije, ožilja, težave s srčnim utripom … Pogosto nudi olajšanje pri zobobolih, vse pogosteje pa se uporablja tudi kot anestetik – kot protibolečinska terapija pri vodenju poroda, puljenju in brušenju zob, pri bolečinah, ki uničujejo bolnike z rakavimi obolenji. Uspešno pomaga pri odvisnostih: debelost (hujšanje), odvajanje od kajenja, pomaga pri resnih alergijah (astma, seneni nahod, vnetja očesne veznice).
R. M.