|  V zadnjih mesecih sem v medijih zasledila kar nekaj kritik na račun vegetarijanskih psov in mačkov. Najbolj odmevna sta bila nastopa poslanca Zmaga Jelinčiča v oddaji Trenja in radijskega urednika Dušana Uršiča v oddaji Piramida, ki sta se norčevala in obsojala predsednika dr. Janeza Drnovška spričo dejstva, da je njegov pokojni pes bil vegetarijanec.
Možno je, da sta med vrsticami celo želela povedati, da naj bi Brodi umrl ravno zato, ker ga je predsednik hranil z brezmesno hrano in da je zato lastnik neodgovoren. Drnovšek je v javnosti pojasnil, da je njegov Brodi preminul zato, ker je imel prirojeno napako.
Ker se poklicno ukvarjam z brezmesno prehrano psov in mačkov vam po mojih triletnih izkušnjah lahko zagotovim, da so psi in mački, ki se prehranjujejo izključno s kvalitetno hrano rastlinskega izvora, bistveno bolj zdravi od njihovih vrstnikov, ki še vedno uživajo škodljivo industrijsko mesno hrano, za katero mnogi veterinarji trdijo, da je tako zdrava. Pogosto sem bila priča, da je pes ozdravel samo s prehodom na vegetarijansko hrano.
Vegetarijanska hrana lahko resnično pozdravi vse bolezni, ki so nastale zaradi napačne prehrane psov in mačk. Takšnih bolezni med živalmi pa je vedno več: alergije, težave z ledvicami, prebavne motnje, bolezni urinarnega trakta, kronično bruhanje, driska, kostne in sklepne bolezni, vnetja, srčno-žilne bolezni …
Tudi mnogi veterinarji so na začetku skeptični glede vegetarijanske hrane za pse in mačke. Šele ko se na lastne oči prepričajo, da ta hrana pomaga psom in mačkam do vrhunskega zdravja, potem spremenijo svoje mnenje. Iz raziskav podjetja AMI, ki jih vodi od leta 1987, in v sodelovanju z italijanskimi in tujimi institucijami ter veterinarskimi ambulantami, podkrepljenimi z znanstveno-univerzitetno dokumentacijo, izhaja ne le, da je možno hraniti pse in mačke z brezmesno hrano, temveč je celo zaželeno.
Nekatere patologije, kot so dermatitisi, se lahko odpravijo z dieto, ki ne vsebuje mesa in rib. Nakup navadne hrane za domače živali pomeni podpirati proizvodnjo mesa oz. kruto izkoriščanje živali, uničevanje okolja, torej vse, čemur okoljevarstveniki, vegetarijanci in prijatelji živali močno nasprotujejo.
Nasprotniki trdijo, da sta pes in mačka po naravi mesojede živali. Tudi panda je mesojed, pa se hrani skoraj izključno z vegansko hrano. V naravi te živali ne bi jedle ničesar, kar se nahaja v pločevinki s hrano za domače živali. Če je neka žival skozi evolucijo postala mesojeda, to še ne pomeni, da se ne more hraniti izključno z rastlinsko hrano. Tudi za človeka pravijo, da je vsejed, toda znanstveno je dokazano, da so vegetarijanci bolj zdravi in dlje živijo.
Tako kot pri človeku je tudi pri psih in mačkah zelo pomembno, da je prehod na vegetarijansko hrano postopen. Lastnikom, ki se bodo za to odločili, priporočam, naj na začetku samo dodajajo nekaj rastlinske hrane v običajno industrijsko, potem pa naj počasi zmanjšujejo količino mesnih briketov in povečujejo vnos vegetarijanske hrane.
Jaz sem ponosna lastnica pitbulke Lise, ki je prav tako vegetarijanka. Je zelo miroljubna, kar je tudi rezultat brezmesne hrane. Doma imamo tudi mešanko Naty (zlati prinašalec labradorec), ki je prav tako vegetarijanka. Če boste želeli, vam lahko pošljem tudi izkušnje lastnikov slovenskih psov, ki so s pomočjo vegetarijanske hrane pozdravili različne bolezni.
Za konec še ena misel: razumem, da je večini ljudi v tem trenutku težko sprejeti to dejstvo, da so psi in mački lahko vegetarijanci. Mnogo resnic v zgodovini človeštva je namreč šlo skozi tri faze, preden so jih ljudje sprejeli. 1.faza: faza norčevanja, 2.faza: faza ostrega nasprotovanja, 3. faza: faza sprejemanja.
Majda Frol, Koper |
NE ZAMUDITE
Tudi psi in mački so lahko zdravi vegetarijanci
Prispeval/a: MC dne sreda, 13. junij 2007 @ 15:12 CEST
Hišni ljubljenčki, kakršni so psi in mačke seveda lahko preživijo na izključno vegetarijanski, morda celo na povsem veganski prehrani. O tem niti najmanj ne dvomim in se z Majdo Frol glede tega povsem strinjam. Dejstvo pa je, da so mačke in psi tipični predstavniki karnivorih sesalcev, anatomsko prilagojenih uživanju surovega mesa, ki ga bodisi uplenijo kot živ plen ali kot mrhovino. Kar zadeva lov so domači psi povečini precej nebogljena bitja, saj jim je večtisočletno križanje in nenaravna selekcija povsem uničila naravni instinkt ter iz plenilske, krvoločne živali naredila bolj ali manj ubogljive cuclje, ki jih je mogoče zlahka uporabiti za suženjsko pomoč pri lovu, pastirstvu, vojni, zaščiti doma ali zgolj za zadovoljevanje nekih čustvenih potreb, ki jih človek ne zna ali ne more izživeti v skupnosti s pripadniki iste vrste. Enako, čeprav v nekoliko manjši meri, to velja za mačke, ki so še vedno ohranile nekaj prvobitnega instinkta, pa tudi plenilskih sposobnosti, saj so se v kolikor toliko normalnih okoliščinah sposobne prehraniti same brez človeške pomoči izključno s tem, kar uplenijo same. Očitki, da je vegetarijanska prehrana mačk in psov problematična oziroma neustrezna, bi torej še nekako lahko razumeli, če bi lastniki, ki zagovarjajo mesojedstvo svojih karnivorih domačih živali, svoje ljubljenčke krmili izključno s surovim mesom v integralni obliki (skupaj s kožo in kostmi), ne pa v obliki nekakšnih posušenih briketov ali koščkov prekuhanega mesa, kar je samo simulacija izrojenega človeškega karnivorstva. Človeško karnivorstvo je v resnici samo izigravanje človeškega instinkta, ki je najprej in predvsem instinkt rastlinojede (frugivore) živali. Nekaj podobnega velja tudi za posiljevanje mačk s pasteriziranim kravjim mlekom ali posiljevanje psov s testeninami ali ostanki kruha ter drugimi človeškimi pomijami, tudi če so te povsem rastlinskega izvora.
Procesiranje in termična obdelava hrane sta iz herbivorih ljudi naredila omnivore zveri, iz karnivorih zveri pa omnivore približke oziroma surogate zaljudi. Misleči človek, ki si je podredil divjo živalsko vrsto in jo spremenil v ubogljivega, sterilnega mutanta, sedaj to isto vrsto posiljuje s svojimi civilizacijskimi prehrambenimi praksami. Gre za to, da človek oblikuje žival po svoji (antropocentrični) podobi. Zato je mogoče, da se lastniki domačih živali z živalmi pogovarjajo, jim zaupajo svoje težave, jih oblačijo, jih nagrajujejo in kaznujejo, kot bi šlo za majhne otroke, za prijatelje, sorodnike, partnerje. Še bolj paradoksalno in na nek način perverzno pa je, da ljudje živali obravnavajo kot ljudi in jim izkazujejo naklonjenost, samo dokler jim to koristi, pa še to povsem v okviru kulturnih norm in obrazcev, ki veljajo za družbo, v kateri živijo. Pri tem inteligenca, razvitost, senzibilnost, velikost, udomačenost ali kaka druga lastnost živali pogosto ne igra nobene vloge. Tako je mogoče, da božamo mucke, se pogovarjamo s kužki, jemo pa veliko bolj inteligentne prašičke ali izvajajmo brutalne medicinske preizkuse na šimpanzih. Tisto, kar v nekem kulturnem okolju velja za človekovega najboljšega prijatelja, je nekje drugje kulinarična specialiteta. Kar je nekje okras ali dobra družba, je drugod samo dober prigrizek. V vseh primerih človeka vodijo izrazito antropocentrični, utilitaristični vzgibi.
Vsiljevanje vegetarijanstva udomačenim karnivorim vrstam je neke vrste nujno zlo, ki naj prepreči že tako izprijeno množično izkoriščanje živali in povečuje grozo množičnega holokavsta, ki ga za potrebe perverznih prehranjevalnih praks izvaja homo sapiens nad drugimi živalskimi vrstami. Človek mora pač prevzeti odgovornost za živali, ki jim je v več tisočletjih pohabil naravni gon in jih nepovratno priklenil nase. Gre za čuteča in inteligentna bitja, za katera mora biti poskrbljeno na način, ki povzroča najmanjšo možno kolateralno škodo. Tisti vegetarijanski lastniki domačih živali, ki so se za vegetarijanstvo odločili iz etičnih razlogov, bi že iz povsem načelnih razlogov morali svoje karnivore ali omnivore hišne ljubljenčke hraniti izključno vegetarijansko. Za vse ostale je ta razprava irelevantna, saj morajo najprej razščiti z lastno na krvi in ubijanju temelječo prehranjevalno prakso. Več kot očitno je in praksa potrjuje, da je vegetarijanstvo sicer karnivorih živali mogoče. Verjamem tudi, da se mnogim vegetarijansko hranjenim mačkam in psom godi bolje, kot psom in mačkam, ki jih hranijo z mesnimi briketi in konzervami, ki so samo nekakšna simulacija živalske fast-food hrane, kjer manjkajo alkalnih komponent in balastnih snovi, sicer prisotnih v plenu in mrhovini (kosti, koža). Če pa (etični) vegetarijanci menijo, da so zaradi vegetarijanskega prehranjevanja njihovi ljubljenčki hudo prikrajšani ali celo zdravstveno ogroženi, je veliko bolje in bolj etično, da jih sploh nimajo, ali da jih, če jih že imajo, kar takoj avtanazirajo, saj bodo na ta način lahko posredno rešili več drugih živali, ki morajo biti mučene in zaklane, zato da njihov scrtljani mucek ali kužek deset ali več let redno prejema svoj pedigrejski obrok »hrane za prvake«. Še bolje pa bi bilo, če bi si ljubitelji domačih živali omislili predvsem herbivore ali granivore domače ljubljenčke, kakršni so na primer zajčki, hrčki, okrasne ptice, lahko so tudi nekoliko bolj eksotične živalce, kot so na primer koze, ovčke ali oslički. V takem primeru pa naj se potrudijo, da njihovi herbivori ljubljenčki zaužijejo čimveč sveže presne rastlinske hrane, ne pa raznih briketov, nadomestkov ali kuhanih ostankov iz človeških loncev. Živali namreč prenesejo manj kot ljudje.
Tudi psi in mački so lahko zdravi vegetarijanci
Prispeval/a: matjazs dne četrtek, 14. junij 2007 @ 12:15 CEST
a imate mogoče kakšen konkreten nasvet glede uravnoteženega vegetarijanskega jedilnika za mačko oziroma psa? Ali pa mogoče kakšen koristen link v tej smeri?
Vem da se prehrana psov in mačkov razlikuje, psi so bolj mrhovinarsko usmerjeni, maček pa se mrhovine niti ne dotakne npr.
hvala,
matjaz