Evropska unija se sooča z demografskimi spremembami: evropsko prebivalstvo se stara, saj starejši živijo dlje, rodnost pa je nizka. V EU se število ljudi starejših od 60 let vsako leto poveča za dva milijona. Tudi razmerje med delovno aktivnimi in ljudmi, starejšimi od 65 let, se bo do leta 2060 s štiri proti dva zmanjšalo na dva proti ena. Evropska komisija je zato objavila belo knjigo o ustreznih, varnih in vzdržnih pokojninah, v kateri preučuje, kako naj se EU in države članice spopadejo z velikimi izzivi, ki čakajo evropske pokojninske sisteme.

V njej izpostavlja pomen spremljanja ustreznosti, vzdržnosti in varnosti pokojnin ter podpira pokojninske reforme v državah članicah. Ali omenjene spremembe vplivajo na našo družbo, vrednote in prepričanja? Nedvomno, zato želi EU v okviru evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami državljane spodbuditi, da v tovrstnih spremembah prepoznajo predvsem priložnost tako za posameznika kot za celotno družbo in nenazadnje EU.

Evropsko leto se zato osredotoča na tri ključne točke:
Spodbujanje »aktivnega staranja«. Povedano preprosto: če bo Evropa želela, da njeni državljani delajo dlje, bo nujno zagotoviti boljše delovne pogoje in poskrbeti za ustrezno izobraževanje. Poklic arhitekta, peka ali knjižničarja se namreč danes precej razlikuje od istega poklica v 80. letih prejšnjega stoletja. Prav tako je treba pregledati davčni sistem in sistem socialnih prejemkov, saj so lahko dopolnilo in spodbuda za tiste, ki si kljub starosti želijo delati dlje.

Aktivna udeležba starejših v družbi. Pri tem je nujno izboljšanje možnosti in pogojev za to, da lahko starejši prispevajo k družbi kot prostovoljci ali družinski skrbniki ter sodelujejo v družbi, s čimer preprečujemo družbeno osamitev in mnoge z njo povezane težave in tveganja.

Spodbujanje zdravega življenja in gibanja, da bodo starejši lahko dlje živeli samostojno.
To je mogoče doseči s promocijo zdravja in preventivnega zdravstvenega varstva prek ukrepov, ki omogočajo čim več let zdravega življenja, preprečevanje odvisnosti ter prilagoditev okolja (javne stavbe, infrastruktura, prevoz, zgradbe) starejšim, tako da bo to prijaznejše do njih in jim bo omogočalo čim daljše samostojno življenje.

Priložnosti …
Visoko kvalificirano prostovoljsko delovanje upokojencev je lahko znaten prispevek k dobrobiti skupnosti, pa je pri nas žal zanemarjeno, pravi Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije. »Pred mnogimi leti sem v otroški bolnišnici za rakasta obolenja v Belgiji videla, da so šolo v bolnišnici izvajali upokojeni pedagoški delavci. Kaj ni škoda, da strokovnega znanja in izkušenj prenekaterega slovenskega upokojenca ne povežemo s tistimi, ki bi jim to koristilo,« se sprašuje Mikuš Kosova.

To je denimo »pro bono« delovanje pravnikov, ki nudijo brezplačne strokovne pravne nasvete, to je ambulanta za brezdomce, v kateri zdravstveni delavci opravljajo zdravstvene usluge brez plačila, to so psihološko svetovanje in še mnoge druge specializirane dejavnosti. Vse to postane še posebej pomembno v času socialnih kriz, torej v sedanjem času.

… in primeri dobre prakse iz Evrope
Ali bi namesto 25-letne varuške iz Velike Britanije, ki bi vaše otroke učila angleško, raje najeli nemško govorečo upokojenko? V Nemčiji Granny Aupair, majhno podjetje s tremi zaposlenimi, starejšim od 50 let posreduje prostovoljno delo varovanja otrok (»au-pair«) po vsej Evropi in celo drugje po svetu. Od ustanovitve leta 2010 se je nanje obrnilo že okoli 500 Nemk, ki so si zaželele medkulturno in medgeneracijsko izkušnjo v tujini.

Podjetje se bori tudi proti diskriminatorni politiki izdajanja viz za države zunaj EU, saj so vize za varuške ponekod omejene na starost od 25 do 30 let. Mednarodna iniciativa E-Bazaar, ki se odvija v Franciji, Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji, je nekakšna spletna tržnica, kjer starejši ali brezposelni lahko izpopolnijo svoja podjetniška znanja, na Češkem pa je nevladna organizacija združila pevski zbor starejših občanov in rock skupino, ki se bosta skupaj odpravila na turnejo »Please The Trees Tour 2012 against age discrimination«.

Kaj se bo dogajalo v Sloveniji?

V Sloveniji v okviru evropskega leta potekajo tri pobude:

• za organizatorje dejavnosti za starejše bo v okviru projekta Sadeži družbe nastala spletna učilnica za zbiranje primerov dobrih praks v zvezi z medgeneracijskim družabništvom: učilnica, ki jo urejajo sodelavci projekta Sadeži družbe, je namenjena izmenjavi praks med učitelji, ki dejavnosti organizirajo. Organizirane bodo tudi delavnice na temo medgeneracijskega sodelovanja, pojasnjujejo pri Slovenski filantropiji, ki koordinira projekt, in upajo, da bodo poleg Hiše Sadeži družbe v Murski Soboti, ki je namenjena posameznikom in skupinam, podobne ustanove odprli tudi v drugih mestih po Sloveniji. Več na www.hisa.sadezidruzbe.org
• Socialna mreža medgeneracijskih programov za kakovostno staranje vključuje razvoj in izvedbo sistema 24 programov, ki podpirajo starejše ljudi. Med drugim usposabljajo posameznike za pomoč ljudem, ki so nagnjeni k padanju po tleh. Več na www.inst-antonatrstenjaka.si
• Projekt Simbioz@ e-literate zavoda Ypsilon, ki ga podrobneje predstavljamo v rubriki Podčrtano z modro.

Nacionalni koordinator evropskega leta 2012 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Več na:http://www.mddsz.gov.si/si/teme_projekti/el2012/

42 odstotkov Evropejcev meni, da bodo delo, ki ga trenutno opravljajo, sposobni opravljati po 65. letu, 17 odstotkov pa jih pričakuje, da z dosedanjim delom ne bodo mogli nadaljevati do 60. leta starosti, kaže raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer. Pogled na starost določa tudi (kulturno) okolje: na Malti, Portugalskem in Švedskem za mlade veljajo ljudje, mlajši od 37 let, na Cipru in v Grčiji pa so to ljudje, stari do 50 let. Povprečno Evropejci menijo, da začnejo veljati za stare tik pred 64. letom, po 42. rojstnem dnevu pa ne veljajo več za mlade.

73-letna Wika Szmyt je upokojena šolska svetovalka iz Varšave na Poljskem, ki trikrat tedensko kot didžejka vrti glasbo v mestnem klubu. Szmytova najraje vrti disco, rumbo in sambo za starejše, ki se želijo zavrteti. Mešalni mizi, s katero upravlja, ne bi bil kos marsikateri didžej, četudi bi bil polovico mlajši. Izjema niso niti slovenski »aktivisti na stara leta«: 83-letna Helena Žigon, redna udeleženka Ljubljanskega maratona, pravi, da brez športa ne bi bila več med živimi, 74-letni Vladimir Strmšek, najstarejši član skupine Stari mački, pa poudarja, da igranje glasbila zahteva podobno kondicijo kot šport.

Vir: www.euekspres.eu