Aktivacija piramide Kukulcan v Chichen Itzi, Yukatan, Mehika
24. julija 2009

Družina Hectorja Saliesar iz Salvadorja je želela slikati piramido tik pred začetkom nevihte. S kamero na telefonu so posneli piramido in steber svetlobe, ki ni bila strela, temveč je izhajal iz vrha piramide.

Snop svetlobe je trajal 30 sekund. Prvi snop svetlobe se je pojavil ob 14. uri in 20 minut. Drugi snop svetlobe se je pojavil nekaj sekund kasneje in tretji snop še nekaj sekund kasneje. To je fizični dokaz emitiranja svetlobne energije piramide.

Piramida je zgrajena okoli leta 800. Povezana je z Majevskim koledarjem. Ima 365 stopnic, eno za vsak dan v letu. Visoka je 24 m in ima kot 53.3 stopinj. Na vrhu piramide je tempelj visok 6m, širok 13m. Piramida Kukulkan ima ime tudi El Castilo (grad) in posvečena je bogu Quetzalcoatlu.

Ko so Tolteki prišli v Chitzen Itzo so svojo kozmologijo združili s sistemom Majev in rezultat je bila piramida Kukulcan. Projektirana je tako, da na spomladansko enakonočje 21. marca sonce ustvari sence na stopnišču, tako da je videti kot da se velika kača spušča iz neba navzdol po piramidi, kjer je na dnu piramide tudi kamnita glava kače. Na ta način piramida kaže čas enakonočja. Takrat je vidnih tudi sedem piramid na stopnišču.

Piramida kaže tudi konjunkcijo Sonca in Plejad. 60 dni po enakonočju , 20.maja ko je Sonce v zenitu nad piramido, je v konjunkciji s Plejadami. Kača je na ta način vidna v obdobju 72 let od leta 1976 do 2048 in leto 2012 je v sredini tega obdobja.

Quetzalcoatl ali pernata kača je glavno božanstvo Aztekov, Toltekov in drugih srednje ameriških indijancev. Legenda pravi da se je spustil v spodnji svet in zbral kosti ljudi iz prejšnjih obdobij. Ko se je vrnil, je s svojo krvjo poškropil kosti in tako ustvaril ljudi nove dobe. Ko je potoval po oceanu je izgorel in njegovo srce je postalo jutranja zvezda danica (Venera). Imel je svetlo kožo in brado in legenda pravi, da se bo nekoč vrnil na Zemljo.

Azteška legenda pravi da sta Ometecutli – Gospodar Dvojnosti in Omecihuatl – Boginja Dvojnosti ustvarila življenje in imela štiri sinove, ki so označevali štiri smeri neba: Quetzalcoatl, Tezcatlipoca, Huitzilopochtli in Tonatiuh. Ti sinovi so postali vladajoči bogovi.

Quetzalcoatl je bil dobrovoljen bog in ustanovitelj poljedelstva, industrije in umetnosti. Tezcatlipoca je bil pokrovitelj zla in čarovništva, bog noči in imel je mnoge oblike. Preobrazil se je v prvo Sonce in želel je osvetljevati svet. Toda ker je bil zloben, drugi bogovi niso bili zadovoljni. Quetzalcoatl ga je vrgel dol v ocean, tako da se je Tezcatlipoca preobrazil v tigra. V noči ki je sledila je pojedel vse velikane in ljudi. Nato je Quetzalcoatl postal drugo Sonce. Svetil je, dokler ga Tezcatlipoca ni sklatil na Zemljo. Njegov padec je povzročil orkan, ki je uničil ljudi. Preživelo je le nekaj ljudi, ki so se spremenili v opice.

Drugi bogovi so nato izobčili oba iz Nebes in postavili so Tlaloca- boga dežja in nebeškega ognja za tretje Sonce. Toda jezni Quetzalcoatl je povzročil ognjeni dež, ki je uničil ljudi. Nekaj preživelih ljudi se je spremenilo v price. Quetzalcoatl je nato postavil boginjo Chalchitlicue za četrto Sonce. Toda ljubosumni Tezcatlipoca je poslal potop, ki naj bi uničil Sonce in Zemljo in ljudje so bili znova uničeni. Tisti ki so preživeli, so postali ribe.

V odgovor na temo so se vsi bogovi zbrali v Teotihuacanu in ponudili žrtev, da bi znova bila Luč. Tako se je pojavila sijoča Luna. Quetzalcoatl je nato šel v podzemni svet in zbral kosti uničenih ljudi. Kosti je poškropil s svojo krvjo in ustvaril nove ljudi, katerih potomci so Azteki. Jezni Tezcatlipoca je dal strupeno gobo Quetzalcoatlu, zaradi katere je naredil incest s svojo sestro. Zaradi sramu je zapustil Teotihuacan in legenda pravi da je bil na splavu na oceanu, ki ga je zajel ogenj in je zgorel. Njegovo srce je postalo jutranja zvezda. Azteki verujejo, da se bo nekega dne vrnil. Ko so prišli španski osvajalci, so Azteki verjeli, da je to Quetzalcoatel. Obstajajo dokazi, da je bil živ človek, ki je vladal Toltekom in jih naučil znanosti in umetnosti.

Video:
http://www.youtube.com/watch?v=52varEPCfvI&playnext=1&list=PLBC2B26F0012FCBD2&index=32

Radmila Čučak