Društvo Ekologi brez meja, poznani po lanskoletni akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, so v teh dneh zelo zaposleni z akcijo: Star papir za novo upanje. Gre za vseslovensko akcijo zbiranja starega papirja, ki poteka ves mesec april.

Na strani http://v1.geopedia.si/#T2042_x483479_y102619_s9_b4_vT najdete zemljevid zbirnih točk, kamor lahko oddate vaš star papir. Če kliknete na izbrano točko, boste dobili vse kontaktne podatke za tisto zbirno mesto.

Več o dobrodelni in ekološki akciji nam je povedala vodja projekta Anita Novak.

Zakaj ste se odločili za vseslovensko akcijo zbiranja starega papirja? Ste dobili navdih iz tujine, tako kot za lanskoletno akcijo?
V društvu smo prepričani, da več ljudi več ve in preden se lotimo projektov, o možnostih temeljito razmislimo. Tako je bilo tudi tokrat. Star papir je odpadek, ki je, če je ločeno zbran, koristna surovina za nadaljnjo predelavo. Papir se lahko reciklira tudi do 7 krat. In tega se pri  nas zelo dobro zavedamo že 15 let, saj ločeno zberemo okoli 64 % vsega odpadnega papirja, medtem ko je delež pri ostalih komunalnih odpadkih veliko nižji. Torej ni res, da v Sloveniji nočemo ali ne znamo ločeno zbirati odpadkov. Kar potrebujemo, je pozitiven zgled. Prav tako pa smo želeli oživeti tradicijo zbiranja starega papirja, ki je bila predvsem po zaslugi mladih, že utečena. Posebno živa je bila ta tradicija v devetdesetih letih, nakar je počasi zamirala, zlasti zaradi upada odkupne cene starega papirja. Poleg tega pa morajo šole in drugi zbiratelji starega papirja plačati za odvoz v obrat za predelavo. Od vloženega truda tako učenci nimajo skorajda nič in temu primerno je njihovo navdušenje.

Kaj je glavni namen akcije?
Eden glavnih ciljev akcije je ozaveščanje ljudi o pomembnosti ločenega zbiranja odpadkov. Čas je, da se vsi začnemo zavedati, da so odpadki uporabne surovine. Osemdeset odstotkov odpadkov, ki jih sicer odložimo na odlagališča, bi bilo uporabnih za nadaljnjo uporabo. V Sloveniji se na odlagališča odloži še vedno več kot 70 % vseh proizvedenih komunalnih odpadkov,  medtem ko se jih npr. v Nemčiji odloži le 1 %. Zelo pomemben cilj akcije Star papir za novo upanje je spodbuditi in razvijati čut za skupno dobro in sočloveka, predvsem pri mladini. Zavedanje, da lahko vsak posameznik naredi nekaj dobrega za okolje in za sočloveka. In da ga to ne stane prav veliko. Pomembno je tudi, da se zavemo, da naša dejanja tu v Sloveniji imajo vpliv na okolje in ljudi v Afriki. Tako pozitivnen kot negativen odtis na okolje je globalen.

Kako lahko pomagamo naravi, če uporabljamo recikliran papir?
Papir po podatkih Statističnega urada RS predstavlja kar 1/5 gospodinjskih odpadkov. Iz starega papirja se lahko z reciklažo proizvaja nov papir in s tem ohranja gozdove, energijo, vodo, hkrati pa so emisije CO2 manjše v primerjavi s proizvodnjo papirja iz svežih vlaken. Za proizvodnjo 1 tone recikliranega papirja porabimo 64 % manj energije, 50 % manj vode in za 74 % znižamo emisije nevarnih snovi v zrak v primerjavi s proizvodnjo tone papirja iz lesa. Če recikliramo 1 kg papirja, lahko prihranimo do 900 g CO2 emisij, 40 litrov čiste vode. Za proizvodnjo 1 tone papirja potrebujemo 3 tone lesa.

Kam bo šel zbran denar in koliko denarja imate namen zbrati?
Sredstva, ki se bodo zbrala v akciji, bodo v celoti namenjena v dobrodelne namene. Razdelili jih bomo na pol in eno polovico namenili pomoči potrebnim  v Sloveniji, z drugo polovico pa se bo financirala gradnja izobraževalnega centra za otroke s posebnimi potrebami v državi  Malavi v Afriki. Odločitev, komu ponuditi pomoč v Sloveniji, smo prepustili otrokom in mladini iz vrtcev in šol, za katere smo pripravili nagradni natečaj. Otroci, učenci in dijaki posredujejo svoje ideje in predloge društvu Ekologi brez meja ob prijavi. Nato bo komisija predloge preučila in izbrala najboljšega. Seveda bo zmagovalni predlog nagrajen (koncert po lastni izbiri). Vzporedno z neko zdravo mero tekmovalnosti želimo, da mladina začne dejavno raziskovati – na internetu in drugače – kje in kdo so tisti, ki v Sloveniji potrebujejo njihovo pomoč. O ciljih je vedno nehvaležno govoriti, a smo si jih kot vedno postavili zelo visoko, saj Slovenci preverjeno znamo presneto dobro stopiti skupaj, ko je to potrebno. Če bi sodelovalo vseh 30.000 povabljenih ustanov (podjetja, javne organizacije in vzgojnoizobraževalne ustanove) in bi vsaka zbrala po 300 kg, zberemo 9 tisoč ton starega papirja. S to količino lahko:

• pridobimo 8 tisoč ton recikliranega papirja
• prihranimo 24 tisoč ton lesa
• prihranimo 285,3 miljonov litrov vode
• prihranimo 58,8 GWh (zadošča za letno oskrbo 15.000 gospodinjstev z električno energijo)
• podarimo približno 500 tisoč EUR (pri odkupni ceni odpadnega papirja 65 EUR / 1 t)

Kdaj bodo znani rezultati nagradnega natečaja?
Nagradni natečaj že poteka in otroci, učenci in dijaki lahko že prispevajo svoje ideje in predloge. Komisijo sestavljajo Petra Matos, predsednica društva Ekologi brez meja, Kristijan Mlinar, član uprave podjetja Dinos, in dr. Manca Košir, novinarka, sociologinja in publicistka. Zasedala bo konec aprila, nato pa bodo 15. maja objavljeni rezultati.  K sodelovanju na  nagradni natečaj za izbor najboljšega predloga komu pomagati v Sloveniji vabimo vse vrtce, osnovne in srednje šole. Prijave potekajo preko spletne prijavnice na naši spletni strani www.ebm.si in so seveda nujne. Izobraževalna ustanova, ki bo prispevala najboljšo idejo, bo nagrajena s koncertom po izbiri zmagovalca. To pa še ni vse, s koncertom po lastni izbiri bomo nagradili tudi tisto izobraževalno ustanovo, ki bo zbrala v mesecu aprilu največ starega papirja.

Morda nekaj osnovnih napotkov kdaj, kje, kako bo akcija potekala, kdo vse lahko sodeluje, kje bodo lahko občani izvedeli za lokacije zbiranja papirja?
Akcija zbiranja starega papirja bo potekala v mesecu aprilu. K akciji zbiranja papirja vabimo vse vrtce, šole, fakultete in pa podjetja ter javne organizacije, ki se jim je v pisarnah nakopičil star papir in/ali imajo namen čistiti arhive. Podjetje za ravnanje z odpadki Dinos bo vsem sodelujočim ustanovam, po predhodnem dogovoru, v mesecu aprilu za en dan pripeljalo zabojnik za zbiranje papirja. Lokacije zbirnih točk za zabojnike je možno spremljati na zemljevidu na naši spletni strani. Star papir bodo lahko na zbirne točke prinesli tudi posamezniki, ki pred tem star papir zbirajo in hranijo doma. Nadvse si prizadevamo, da bi zabojnik postavili v vsako slovensko občino. Tako bi imel res vsak prebivalec Slovenije možnost doprinesti svoj delček k projektu in omogočiti, da se bo v dobrodelne namene zbralo čim več denarja. Idealno bi seveda bilo, da bi kar občine same bile prijaviteljice in poskrbele za prostor. Nekatere so to že storile.

V praktično vseh mestih na javnih mestih že vrsto let obstajajo zabojniki za ločeno zbiranje papirja. Ali je namen te akcije tudi vzpodbuditi ljudi, da bodo v prihodnje bolj pogosto odlagali papir v te zabojnike?
Seveda. Kot sem že omenila, je ločeno zbiranje papirja pri nas že postalo samoumevno –tako da ta akcija poudarja predvsem ta primer dobre prakse in da je nujno, da to prakso prenesemo še na druge vrste odpadkov. Prepričani pa smo tudi, da je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane. Zato moramo narediti vse, da bi preprečevali nastajanje odpadkov, če pa ti že nastanejo, pa je pomembno, da jih zberemo ločeno. Kar 99 % surovin za stvari izdelkov, ki jih kupimo, v roku 6 mesecev pristane v košu za smeti - smo družba, ki proizvaja odpadke. In na vsakem od nas je, da vsak dan nekaj naredimo na tem, da ohranjamo naravne vire - to smo dolžni narediti zase in generacije, ki prihajajo za nami. Če bomo nadaljevali s tempom kopičenja, ki ga imamo zdaj, bi potrebovali štiri Zemlje in ne le ene. V Sloveniji je v letu 2009 nastalo v povprečju 449 kg komunalnih odpadkov na prebivalca oz. 1 kg na prebivalca na dan. Vsako leto proizvedemo približno 9 tisoč ton komunalnih odpadkov. Nova direktiva EU o odpadkih postavlja glede odpadkov iz gospodinjstev jasno določene cilje. Do leta 2020 se morata priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadnega materiala, kot so papir, kovine in plastika, povečati na najmanj 50 %. V Sloveniji imamo pred seboj trnovo pot.

Imate morda podatke ali se skupna količina zbranega starega papirja letno v Sloveniji povečuje?
Bi moralo držati, da. Tako proizvodnja kot recikliranje se v vseh državah EU povečuje.

V letu 2009 smo v Sloveniji reciklirali 64 % odpadnega papirja. Stopnja recikliranja v Evropi  za leto 2010 je 66 %. Papir je najpogosteje recikliran odpadni material v Evropi. Kar 90 % časopisov je danes tiskanih na recikliranem papirju. Poraba papirja v svetu in v Sloveniji vztrajno narašča – od leta 1950 je svetovna proizvodnja papirja s 50 milijonov ton narasla za 8x, na okoli 400 milijonov ton. Povprečna letna poraba papirja v Evropi znaša 220 kg na prebivalca. V Sloveniji je leta 2010 znašala 185 kg na prebivalca.

Ministrstvo za okolje in prostor bo z novim zakonom o ločevanju odpadkov uvedlo kazni za tiste, ki bodo npr. star papir odložili v navaden zabojnik. Ali v vašem društvu podpirate takšno zakonodajo, menite, da bo prinesla rezultate, da bodo ljudje bolj pogosto odlagali papir v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov?
Slovenija in mora pri do 2020 doseči cilje EU – do takrat moramo doseči 50 % usmeritve komunalnih odpadkov v reciklažo, kar pomeni, da bo moral biti delež ločeno zbranih odpadkov še bistveno večji - med 60 in 65 %. Trenutno je ta delež precej nižji – okoli 20 % (preračunano, če upoštevamo še kompost). Se pravi, da je pred nami trnova pot. MOP se je sedaj aktivno lotilo preurejanja zakonodaje na tem področju. V javni obravnavi sta dve uredbi, prihajajo nove. Težava je v tem, da tudi če bi imeli popolno zakonodajo, moramo zagotoviti, da se jo bo izvajalo. In da to dosežemo, moramo veliko truda nameniti v obveščanje in ozaveščanje ljudi. Raziskave kažejo na to, da so ljudje v Sloveniji resnično zmedeni glede tega, kam kateri odpadek spada in nekateri se sprašujejo, kam odložiti npr. žarnico, papirnati robček ali kos oblačila. Ni toliko težava v tem, da ne bi hoteli ločevati, ampak očitno nismo dovolj jasno obveščeni o tem, kako to početi. Zato  menimo, da kaznovanje kršiteljev kot prvi možni ukrep ni prava pot.  Prvo je ozaveščanje.

Ampak za to mora obstajati volja predvsem na lokalnem nivoju, saj so posamezne občine in javne službe dolžne poskrbeti za svoje področje tudi pri odpadkih. Moramo priznati, da nekateri župani še niso dovolj ozaveščeni, da bi aktivno posegli v dogajanje na tem področju. Drugi se zaradi precejšnjega kaosa na zakonodajnem področju in negodovanja občanov  poslužujejo strogih ukrepov, ki pa porajajo novo nelagodje in upor. Ekonomski interes je predolgo prevladoval nad okoljskim. Občinam in izvajalcem javnih služb, ki imajo svoja odlagališča, se splača imeti veliko mešanih komunalnih odpadkov, saj zanje dobijo večji priliv. Mi smo predlagali, da se na nivoju celotne države uvede enoten način ločevanja odpadkov, intenzivne nacionalne in lokalne kampanje ozaveščanja. Predlagamo tudi označevanje izdelkov z neko ikono, po kateri bi človek vedel, v kateri zabojnik izdelek po uporabi spada oz., kako mora ravnati z njim. Prav tako je potrebno bolj okoljske vsebine še bolj intenzivno vključiti v šolske programe in v tej smeru izobraziti tudi učitelje in pedagoške delavce. Veliko bi bilo treba storiti pri vzgoji okoljsko odgovornih državljanov, ki bi vedeli, zakaj je tako pomembno, da ločujemo.

Lani ste z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu mobilizirali kar četrt milijona prebivalcev naše dežele. Imate tudi v tej akciji podobno visoke cilje?
Postavljamo si visoke cilje, ker menimo, da je to ključ in vodilo napredka. Če se bodo uresničili, bomo videli. V vsakem primeru bomo naredili nekaj dobrega za okolje in opozorili na to, da prav vsak lahko prispeva k boljšemu jutri. Moramo se namreč zavedati, da smo sami tisti, ki bomo rešili planet. Na žalost niti Chuck Norris tega ni sposoben storiti namesto nas. V akciji Star papir za novo upanje želimo združiti 500 vzgojno izobraževalnih ustanov in 3.000 podjetij ter javnih organizacij. Načelo akcije je: Združimo moči, pomagajmo ohranjati naše okolje in podarimo novo upanje! Zato k akciji zbiranja papirja vabimo vse ustanove in posameznike, ki lahko in želijo narediti nekaj dobrega za okolje in za sočloveka.

Kakšni so bili prvi odzivi na vaše povabilo k akciji?
Zelo bi bili veseli, če bi se odzvale vse slovenske občine in bi tako akcija zopet postala zares vseslovenska. Če bi vsaka občina ali neko društvo ali šola v občini zagotovila prostor en dan v aprilu pred svojo stavbo, bi to bilo res idealno. Zbirne točke so objavljene na naši spletni strani in se dnevno osvežujejo. Prav tako imamo pripravljene plakate, s katerimi lahko organizatorji obveščajo prebivalce. Zadovoljni smo, da se je tudi tokrat na akcijo odzvalo tudi zamejstvo. Društvo iz Trsta bo zbiralo star papir in ga na dan v aprili preneslo v zabojnik, ki bo stal njim najbližjemu kraju v Sloveniji. Veseli smo vsakega pisma – zadnjič nam je pisala študentka iz Moravč v imenu nekega društva, ki bi rado zbiralo in jo je skrbelo, če so dovolj veliki. Večji so kot večina korporacij, ki tovrstne akcije ignorira, pa dnevno proizvedejo več kot pol tone papirja za odpad!

To bo verjetno tudi čistilna akcija v mnogih slovenskih domovih, podjetjih, ustanovah, kjer imamo vsi ponavadi stvari, ki jih ne potrebujemo več. Eden od takšnih je bržkone tudi papir. Človek se v prostoru verjetno boljše počuti, če odstrani stvari, ki jih ne potrebuje več.
Seveda. Znano je, da se ljudje, preden začnemo s kakim resnim delom (npr. učenje, priprava projekta, zahtevnega poročila), dolgo spravljamo k mizi in računalniku. Takrat najraje urejamo svoje delovno okolje. Če se nam to zgodi v tem času, bi bilo idealno pogledati na našo spletno stran in se pozanimati, kam lahko odnesemo nakopičen papir, ki ga ne bomo mogli ponovno uporabiti sami. Tako bomo pospravili svoje delovno okolje in hkrati naredili nekaj dobrega za okolje in soljudi.

Ogromno dreves v svetu posekajo tudi za ustvarjanje pašnikov za množično živinorejo. Kakšno je vaše mnenje o tem oz. ali po vašem mnenju obstaja rešitev tudi za to okoljsko problematiko?
Gozdovi pokrivajo 3,9 milijard hektarjev ali 26 % kopnega na planetu. Krčenje gozdov se je dramatično povečalo tekom 20. stoletja. Danes se negativne posledice kažejo pri izgubi biotske raznovrstnosti in vpliva na podnebne spremembe (krčenje gozdov in posledično »uhajanje« ogljika naj bi bila odgovorna za 20-25 % vseh emisij toplogrednih plinov). Zavedamo se tudi dejstva, da se letno poseka za približno dve Sloveniji tropskega gozda, ki ga namenijo za pašne površine in za pridelovanje krme za živino. Za vsako tako okoljsko problematiko obstajajo rešitve, ki pa od nas prebivalcev planeta zahtevajo najprej spremembo načina razmišljanja in odnosa do narave, naše hraniteljice. Nato pa odločitev, da tudi sami nekaj naredimo za okolje, začenši z majhnimi spremembami naših življenjskih navad.

Kakšna je vaša zgodba? Kako to, da ste se začeli ukvarjati z ekološko problematiko?
Izjava Alberta Einsteina »Ko bodo izginile čebele z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi….«, je v meni prebudila zavedanje, da smo vsa živa bitja ljudje, živali in narava med seboj povezani in odvisni eden od drugega. Če jaz s svojim načinom življenja onesnažujem vodotoke, zemljo ter zrak, hkrati onemogočam sebi zdrave in  osnovne življenjske pogoje. To je bil povod za mojo odločitev, da bom naredila vse, kar je v moji moči in se vsak dan posebej trudila, da s svojim življenjskim stilom ohranjam to krhko naravno ravnovesje.