Vesoljni potop
Izkazalo se je, da so ljudje zelo plodna bitja in so se hitro namnožili do te mere, da so postali za gospodarje nevarni. Nerodno je bilo tudi to, da se niso obnašali ravno tako, kot so si gospodarji predstavljali - njihove spolne navade so bile takšne, da je bilo treba nekaj storiti.

Nefili so sprva poskušali probleme reševati lokalno, z uničenjem določenih mest (takšen primer sta Sodoma in Gomora), a težav ni bilo konca. Zato so se odločili, da bodo dopustili uničenje celotne populacije. To nehvaležno delo je namesto njih opravila kar narava sama - vnovičen prihod planeta Nibiru je namreč na Zemlji povzročil pravo razdejanje in sprožil orjaški plimni val, ki je zalil vse nižje predele kopnega in preoblikoval površje Zemlje. Dogodek, ki se je zgodil pred pribl. 13500 leti, se je v biblijo zapisal kot »vesoljni potop«.

Nefili, kot pravijo sumerske ploščice, so se dogovorili, da človeštva pred katastrofo ne bodo reševali in tudi ne opozorili nanjo. Zaobljuba molčečnosti je zavezovala tudi »očeta« Adama, Enkija, a ta je - očitno zelo navezan na svojo stvaritev, izza zaslona govoril »sam s seboj« in posredno Noetu namignil, kaj se pripravlja in kako naj reši, kar se rešiti da. Noe se je jadrno lotil gradnje barke, ki najverjetneje ni bila navadna ladja temveč podmornica. Vprašljiv je tudi podatek, ali je na ladjo res vkrcal par posameznih živali in rastlin ali pa je šlo le za semensko in celično banko; v tem primeru je bila potrebna povsem drugačna asistenca Enkija.

Ko so vesoljska plovila Nefilov, ki so bežali pred katastrofo, ob vzletu povzročila trušč, je bil to Noetu znak, da mora zapreti vrata in se pripraviti na plovbo. Tudi Nefili so bili v veliki stiski, ko so iz vesoljskih plovil kar 150 dni opazovali divje poplavne vode, ki so se dvigovale in nato prav toliko časa tudi spuščale. Povodenj je uničila več deset tisoč let njihovega dela in ne vedoč, da je Enki ravnal v nasprotju z navodili, so pričakovali, da bo potrebno vse delo opraviti znova. Kako so bili veseli, ko so videli, da se je po umiku voda na kopnem izkrcala peščica ljudi in živali! Spoznali so, da je Enki ravnal modro, sicer bi bil ogrožen njihov obstoj; preživeli so zanje predstavljali ne le potrebno delovno silo temveč tudi hrano.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si