Epilog
Zgodba, ki se nam izrisuje skozi sumerska besedila, je presenetljivo trdna, logična in razumljiva. Na mah se razjasnijo številna vprašanja, ob katerih si je znanost (na videz) lomila zobe, jasni postanejo detajli, ki se sicer zdijo nepovezani in nesmiselni. Ko z današnjim tehnološkim znanjem pogledamo na to zgodbo, lahko ugotovimo, da bi jo nemara lahko kmalu ponovili, s to razliko, da bi kot »bogovi« na kakem planetu nastopili - mi.

Ker pa resnice ni mogoče uzreti le z enega zornega kota, tudi »sumerske resnice« ne smemo vzeti za suho zlato. Pogled na celoto, ki se nam z njo odstira, je resda veliko boljši kot doslej, še vedno pa je mestoma pomanjkljiv.

Za razjasnitev preostalih sivih lis potrebujemododatne informacije, ki jih je moč izluščiti s primerjavo različnih virov.

Pozornemu bralcu Sitchinovih knjig se odpira nekaj vprašanj, ki ostajajo brez odgovora (avtor tega besedila ob tem priznava, da še ni prebral vseh njegovih knjig). Odprto ostaja vprašanje drugih človeških ras (rdeče, črne in rumene rase). Razumljivo je, da Nefili niso imeli interesa, da bi v zgodbo vpletali informacije o konkurentih - drugih bitjih, s katerimi so tekmovali in se bojevali za prevlado. Tako je nastal vtis, da konkurence sploh ni bilo. A to je bržčas daleč od resnice. Iz drugih virov (Zgodovina galaksije, Osmanagič, Tsarion) izvemo, da je na Zemlji deloval kak ducat različnih vrst nezemeljskih bitij, pri tem pa so Anunnaki ena od najnaprednejših vej reptilske rase. Na drugih koncih sveta so se odvijale vzporedne zgodovinske zgodbe z drugimi »bogovi«, pri čemer so eni drugim »hodili v zelje«. Pri takšnih medsebojnih bojih - vojnah - je razumljivo, da kratko potegne raja, ki je nujna topovska hrana v bitkah za premoč.

Pozornemu bralcu se odpira še eno vprašanje, ki ga Sitchin, kolikor vem, ne razčisti v zadostni meri: vprašanje Satana. Videli smo, da je v vlogi kače, ki naj bi zapeljala Evo, bržčas nastopil kar Enki in s tem izkazal nasprotovanje volji večine »bogov«. Iz sumerskih besedil je jasno razbrati, da je med bratoma Enkijem in Enlilom, Anujevim prvorojencem, prihajalo do rivalstva in nasprotij, ki so se nadaljevala tudi pri njunih potomcih (Marduk, Enkijev sin, je slednjič izšel kot zmagovalec, ki si je privoščil falsificirati nekatere zgodovinske zapise). Čutiti je namige, da je v vrstah bogov prišlo do polarizacije in delitve na »liberalne progresiste«, ki so si v ekspanzionistični politiki privoščili veliko svobode, in »previdne radikalce«, ki so se ustrašili nevarnosti novo ustvarjene rase in njenih groženj. Verjetno je iz vrst slednjih prišla pobuda za uničenje človeštva ob potopu, pa tudi druge »trde« pobude, ki so bile človeštvu nenaklonjene. Morda je "Satan" najvišji predstavnik prav te skupine.

Razumljivo je, da znanost ne more potrditi resničnosti sumerskih navedb. To bi pomenilo priznanje, da smo ljudje hibridi, križanci z visoko inteligentnimi nezemljani; slednji so na planetu krojili zgodovino človeštva od prvega trenutka dalje. Ker je znanost, tako kot tudi drugi vzvodi oblasti in moči, mediji, izobraževalni sistemi itd. v rokah prav teh (po izbvoru nezemeljskih) elit, bi to pomenilo njihovo samo-razkrinkanje.

Različne zarotniške zgodbe, ki v zadnjem času poganjajo kot gobe po dežju, se čudovito vključujejo v nastajajoči mozaik. Kdo drug naj bi imel na Zemlji večji interes za svetovno nadvlado kot tisti, ki so ustvarili človeka? Anunnaki, Nefili, Elohimi, Reptili in pripadniki kraljevskih dinastij (o katerih govori npr. David Icke) - to so različna imena pripadnikov iste elite (nekdanjih bogov), ki so glavni igralci na svetovnem odru. Njihove izvršilne organe danes poznamo pod imeni kot so prostozidarji, jezuiti, masoni, Iluminati, člani sekt kot npr. Skul&Bones, Rothschildi, Bilderbergerji, Odbor tristotih... Če ste doslej ob omembi njihovih imen zamahnili z roko, pomislite znova.

Njihova politika v ozadju globalnega svetovnega dogajanja, ki ji sledijo praktično vse vlade, je transparentna: gre za držanje množic v strahu, reduciranje številčnosti prebivalstva, zaviranje človekovega duhovnega razvoja, uničevanje okolja itd. Dobrodošlo je vse, kar prinaša človeštvu tegobe, saj mora ob tem usmerjati svoje napore v lastno preživetje. Bolj ko so zaposleni z lovljenjem lastnega repa, bolj so oblastniki na varnem in laže uresničujejo svoje načrte. Ti se ne bojijo za usodo planeta, saj so na varnem. Njihov cilj je zapisan na bankovcu za en dolar: ena svetovna država, en svetovni red, s popolnim nadzorom človeštva. Po istih mehanizmih se zgodba odvija že tisočletja in bi se odvijala še naprej, ko bi se kozmično dogajanje ne približalo koncu ciklusa, ki prinaša s seboj neslutene spremembe. Tisti, ki znajo razmišljati s svojo glavo, se vendarle prebujajo...

Povzeto po knjigah Z. Sitchina: Dvanajsti planet in drugih

KONEC

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si