Adam iz epruvete
Vrnimo se torej k sumerskim zapisom. Komu je bila naloga stvarjenja človeka zaupana? Komu drugemu kot nefilskemu "bogu" Enkiju, ki je bil prvi znanstvenik in raziskovalec, in njegovi sestri in sodelavki, medicinski sestri Ninhursag (Ninti).

Iz sumerskih stihov je razbrati, da je takrat, ko mu je bil predlog posredovan, Enki že vedel, kako bo nalogo izpeljal. Dejal je, da ta (človečnjak) že obstaja, nanj je treba le "postaviti sliko boga". In je dal natančna navodila, kje ga je treba iskati (v bližini tedanjih rudnikov, v današnjem Zimbabveju).

Postopek genetske manipulacije ni danes nič revolucionarnega. Vzeli so jajčne celice pri ženskem primerku človečnjaka ter genetski material (spermo in kri) moškega pripadnika Anunnakov. Z ustrezno gensko manipulacijo so izvedli postopek priprave jajčeca (lahko bi rekli, da je Adam prvi "človek iz epruvete"!), pri čemer je igrala važno vlogo tudi božanska kri, oplojeno in genetsko modificirano jajčece pa je bilo treba, da bi dosegli pravi rezultat, vsaditi v maternico "boginje rojevanja". Ta ni bila nihče drug kot Ninti, boginjamedicine, ki je s tem postala prva človeška mati.

Pri razvoju obetavnega hibrida ni šlo brez težav; Ninti in Enki sta ob tem pridelala vrsto defektnih, iznakaženih, bolnih in prizadetih primerkov. Adam tudi nikakor ni bil edini tip hibrida, ki bi bil za Nefile zanimiv kot primeren služabnik-delavec. Področje genskih manipulacij je bilo Nefilom posebej zanimivo in raznoliko in ustvarili so kopico kombinacij. Vrsta eksperimentov pri križanju živali s človekom je bila dolga in je imela že sivo brado; ustvarjenih je bilo cel kup himer, živali s človeškimi deli, od konjev, bikov ali levov s človeško glavo (sfinga!), ljudi s krili, več okončinami itd. do drugih manj posrečenih kombinacij. Prikazi teh čudnih bitij na starodavnih upodobitvah nikakor niso le prazna domišljija temveč je šlo za konkretna bitja in bioloških laboratorijev. Kot vsi križanci so imeli (hvala Bogu) vsi ti eksotični primerki isto hibo: niso mogli imeti potomcev.

Novo bitje, ki ga je Enki imenoval Adapa, je biblija poimenovala Adam, naši učenjaki pa Homo Sapiens. Že po zunanjosti je bilo mnogo bolj sorodno bogovom kot opicam, in imelo je gladko telo brez dlak, popolnoma različno od zaraščenega človeka-opice.

Adama ni bil ustvarjen iz nič oz. iz prahu, temveč je šlo le za gensko manipulacijo, ki je povzročila drastičen preskok (1-2 milijona let?) v razvoju tedanjega človečnjaka. Tako kot pri razvoju okolja na Zemlji, je evolucija tudi v primeru človeka dobila močan pospešek.

Ko se je pokazalo, da je Adam ustrezno bitje, so ga uporabili kot genski model ali "kalup" za pripravo dvojnikov (klonov), in ti duplikati niso bili samo moški, temveč moški in ženske. Kot pravijo sumerski stihi, naj bi v prvi fazi tako ustvarili sedem moških in sedem ženskih primerkov.

Sitchin nam s pomočjo sumerskih besedil, z dobrim poznavanjem sumerskege jezika, pomaga razvozlati tudi biblijsko uganko o stvaritvi Eve iz Adamovega rebra. Marsikatera sumerska beseda ima več pomenov in tako je tudi z besedo TI, ki pomeni "rebro", pa tudi "življenje".  Tako je ime NIN.TI pomenilo "gospodarica življenja", v primeru "Adamovo rebro" pa je v resnici šlo za "Adamovo življenje" oz. neko sestavino tega. Če razumemo stvar v tem kontekstu, postane povsem logična: genetski material Eve je nastal z modifikacijo genetskega materiala "Adamovega življenja". Eva ni nastala iz Adamovega rebra temveč iz Adamove življenjske srži.

Podobna zadrega kot z Adamovim rebrom se pojavlja tudi v zvezi z izrazom "prah" ali "glina", iz katere naj bi po biblijski verziji nastal Adam. Sitchin razlaga, da gre tudi tu za problem prevoda, ki nastane zato, ker ima sumerska beseda bos - bisa - besa več pomenov in sicer "glina", "blato" in "jajce". V trojici teh pomenov je edino ustrezen pomen "jajce" oz. "človeško jajčece". Korigirana trditev bi se torej glasila, da je bil Adam ustvarjen iz jajčeca. Popolnoma logično, mar ne? Toda, ali bi izraz človeško jajčece neukemu človeku izpred 2000 let kaj pomenil?

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si