Zakaj se ustrašiš otožnih oči?
Zakaj te boli, ko nikogar ni?
Si kot zver ki hoče krvi,
hoče se krvi, a jo voda utopi.

Plazim se po tleh, ker ne vem da to je greh.
Nočem si več zapirati oči,
kmalu bo konec - konec večnosti.
Nočem več slišati kričanja!

Obup preliva se po stenah,
ne morem ustaviti joka otroka,
razbijam zvezde in modro nebo,
mali princ - zakaj ti je hudo?

Pokvarjenci se skrivajo za kravatami,
mislijo, da so najbolj pametni,
a v resnici so najbolj gnila smet,
najbolj gnila smet kar jih je videl svet.

Krutost pa taka, vedno enaka,
vsakega čudnega imajo za bedaka,
ne zanima jih kaj se mu v glavi dogaja,
važne so le njihove prazne besede.

Prižgem si cigaret, človek je res slep.
Ne vidi naprej, ne vidi nazaj,
ne vidi važnih stvari,
od tega me že glava boli, boli...