Alpe Adrija Green včeraj poslal na Ministrstvo za okolje in prostor pripombe na »Pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče Portorož« ,obenem pa smo zahtevali, da se AAG, ki deluje v javnem interesu na področju okolja vključi po ZVO, v nadaljne postopke v zvezi z nameravanjem podaljšanjem obstoječe letališke steze na letališču Portorož.   

V sklopu pobud za pripravo državnega prostorskega načrta za letališče Portorož (DPN letališče) sta predstavljeni dve varianti širitve letališča Portorož. Pri obeh je predvideno podaljšanje asfaltirane steze skupno za 200 m, od tega 40 m v smeri proti Drnici in 140 m v smeri proti mejni točki oziroma Dragonji.

Bistveno se med seboj varianti razlikujeta po širini posega vzdolž obstoječe steze. Obe varianti predvidevata poseg v KPSS, ker je poleg podaljšanja asfaltirane steze predvidena tudi ureditev zatravljenega odseka, kar bi poseglo v meje znotraj KPSS in bi zahtevalo tudi regulacijo oz.premostitev struge Drnice in celo reke Dragonje.

Omenjeni posegi so sporni s stališča varstva narave in okolja zaradi naslednjega:

1. Kakršnokoli poseganje v območje znotraj KPSS, tudi če ne gre za asfaltirane ali betonske, pač pa zatravljene površine, pomeni grožnjo za solinski ekosistem in ogroža tamkajšnjo floro in favno. Poseg bi pomenil tudi spreminjanje meja ne le KPSS, pač pa tudi območja Natura 2000 in območja Ramsarske lokalitete. Slovenija je z vstopom v EU v svoj pravni red prenesla tudi pravo EU in Direktive imajo težo zakona.

S poseganjem v območje KPSS bi bilo okrnjeno območje Natura 2000, ki ga določata Ptičja in Habitatna direktiva. Slovenija se je kot pogodbenica Ramsarske konvencije zavezala k ohranjanju ekološkega značaja mokrišč, zlasti mokrišč mednarodnega pomena, kamor sodijo Sečoveljske soline. Podaljšanje steze v KPSS bi nedvomno pomenilo spremembo ekološkega značaja tega mokrišča.  

2. Letališče je v neposredni bližini območja, ki je eno najbogatejših ornitoloških območij v Sloveniji, kar pa pomeni tudi veliko nevarnost za trk letal s pticami in posledično povečano nevarnost strmoglavljenja letal.

3. Poseg bi zahteval tudi regulacijo Drnice, po eni od variant tudi Dragonje. Zacevitev vodotokov po evropski vodni direktivi ni več dopustna, kar pomeni, da bi z regulacijo reke grobo posegli v območje pridelave soli, točneje območje izhlapevalnih bazenov. Tradicionalna pridelava soli, ki daje kruh prek 80 zaposlenim in več deset pogodbeno zaposlenim v kraju, bi bila s tem prekinjena. Poleg tega bi izgubili del naše najpomembnejše kulturne dediščine. Na račun širitve ene dejavnosti (letališče s peščico zaposlenih) bi izgubili najpomembnejši vir zaposlitev v lokalni skupnosti in največjo dodano vrednost razvoja obalnega turizma.

4. Letališče bo tudi s splakovanjem iz letalske steze, zaradi povečanega števila letal (saj voda vse odnese - tudi z obstoješih stez in ploščadi, od olja, kerozina, do obruskov od gum in tudi od umivanja letal...), še bolj obremenilo okolico in vodotoke in s tem ogrozilo življenje v njih. 

5. Variante predvidevajo tudi rušitev nekaj stanovanjskih objektov in dodatne posege v kmetijska zemljišča najvišje kakovosti. Ta so bila v neposredni bližini že prizadeta ob načrtih za gradnjo golf igrišča (prek 60 ha).  

6. Gradnja letališča prek Drnice v KPSS omogoča tudi razmišljanja, da bi stezo v prihodnje še podaljševali naprej v soline in tako na območje pripeljali še večja letala, tudi tista, ki zaradi tehničnih zahtev pri manevrih vzleta morajo leteti več sto metrov nizko nad tlemi. Že v trenutnem stanju je letališče zelo moteče ne le za naravo in domačine, pač pa moti tudi turiste v bližnjem Portorožu.

7. Za takšen poseg je treba opraviti celostno presojo vplivov na prostor in sicer tako s stališča fizičnih posegov v prostor kakor tudi posledic dejavnosti, ki jih ti posegi omogočajo.

8. Zavajajoči so podatki o potrebi po 200m podaljšanju steze, saj za tipe letal, ki naj bi jih na ta način pridobili na letališče, zadošča že cca 150 m podaljšanje steze, kar pomeni, da je podaljšanje v KPSS namenjeno le pridobivanju terena za kasnejše nadaljnje širitve steze v park.

Iz podatkov predhodno izvedenih investicijskih študij je razvidno, da je vsakršno podaljšanje steze v KPSS izven ekonomske upravičenosti. Sprašujemo ali so pridobljene tudi neodvisne študije, ki bi dokazovale, da bo letališče delovalo rentabilno ob upoštevanju dejstev, da vsako leto letališče ustvari prek 200.000 EUR izgube in to kljub dejstvu, da je bilo pred leti dokapitalizirano v milijonski vrednosti evrov in ob izračunu vseh vlaganj (odkup kmetijskih zemljišč in sprememba namembnosti, rušitev stanovanjskih objektov, prestavitev ceste, regulacija enega ali celo dveh vodotokov…), ki bi bila potrebna za izvedbo takšnih načrtov. 

Za podaljšanje letališke steze, bi vsekakor najprej potrebovali tudi soglasje Hrvaške države, saj bi letala ob vzetanju in pristajanju uporabljala Hrvaški zračni prostor ter s tem povzročila velik čezmejni vpliv na okolje na tem prostoru.

Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard