V Sloveniji in drugih državah Evropske unije se že nekaj časa intenzivno razpravlja o uvedbi starostnih omejitev za uporabo družbenih omrežij. V Sloveniji večina staršev podpira omejitev dostopa do družbenih omrežij za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let je pokazala raziskava, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko, UL Fakultete za družbene vede, v okviru katerega deluje tudi točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Rezultati temeljijo na podatkih 12. vala verjetnostnega spletnega panela 1KA. Raziskava je bila izvedena med 15. aprilom in 18. majem 2026 na vzorcu oseb, izbranih z naključnim žrebom iz registra prebivalstva. Na anketo je odgovorilo 3.519 posameznikov, na vprašanja o varni rabi interneta pa 1.879 sodelujočih.

Visoka podpora predlogu starostnega omejevanja dostopa do družbenih omrežij
Podpora predlogu, da bi bila uporaba družbenih omrežij dovoljena šele od 15. leta, je zelo visoka. S predlogom se strinja ali popolnoma strinja 83 % staršev oziroma skrbnikov. Najvišja je podpora med starši otrok, starih do 5 let, nato pa malenkostno pade, vendar je tudi v skupini staršev 13 do 17 letnikov še vedno visoka (77 %).

Starši oziroma skrbniki državno omejitev večinoma razumejo kot dodatno podporo pri postavljanju meja (69 %) in primeren način zaščite otrok (71 %). Ob tem več kot polovica (58 %) meni, da lahko uporabo družbenih omrežij učinkovito omejujejo tudi sami, zato državnega ukrepa verjetno ne dojemajo kot nadomestilo za svojo odgovornost, temveč kot dodatno pomoč.

Da bi takšno omejevanje imelo negativne posledice na otroka, meni 23 % staršev, 19 % pa jih ocenjuje, da bi ukrep preveč omejil otrokovo komunikacijo in sodelovanje na spletu. So pa starši nekoliko deljenih mnenj, ali lahko sama družbena omrežja zagotovijo varnost otrok: 44 % meni, da lahko, 37 % pa da ne.

Malo staršev uporablja starševski nadzor
Poznavanje možnosti starševskega nadzora se med starši razlikuje glede na posamezno platformo. Najbolj poznane so funkcije starševskega nadzora na YouTubu (63 %), najmanj pa na TikToku in Snapchatu (39 %). Še manj staršev te funkcije dejansko uporablja za nadzor ali omejevanje uporabe družbenih omrežij pri svojih otrocih.

Med starši, ki možnosti starševskega nadzora poznajo, jih uporablja le od približno tretjina (na Instagramu) do manj kot polovica (na YouTubu). Povezava med starostjo otroka in uporabo starševskega nadzora se kaže le pri YouTubu, kjer ga najpogosteje uporabljajo starši 6 do 12-letnikov, redkeje pa starši najstnikov nad 13 let in otrok do 5 let.

Funkcije starševskega nadzora v Google Play oziroma App Store, ki so med starši najbolj uporabljane, so omejitve glede nakupov v aplikacijah in nastavitve starostnih omejitev za vsebine (39 %), sledijo omejitve glede prenosa aplikacij (32 %). Večina staršev (73 %), ki te funkcije uporablja, jih ocenjuje kot precej enostavne za uporabo. Funkcije za upravljanje časa pred zaslonom uporablja dobra tretjina staršev in skrbnikov (35 %), med njimi pa jih kar 86 % meni, da so večinoma ali zelo koristne.

Kar se tiče orodij starševskega nadzora na telefonih oz. napravah, ki jih uporabljajo otroci in mladostniki, starši uporabljajo orodja oz. nastavitve, ki so že vključene v napravo (30 %). Le 3 % staršev uporablja plačljive storitve.

Safe.si nasveti za starševski nadzor
Starševski nadzor nad uporabo telefona je lahko na prvi pogled dobra rešitev, vendar pa ima konkretne omejitve, ki pridejo do izraza v času najstništva. Najstniki znajo zaobiti starševski nadzor, če želijo. Do vstopa v šolo naj bi otrok naprave z dostopom do interneta uporabljal samo skupaj s starši. Od 6 do 9 leta pa naj bi otrok pogojno samostojno uporabljal internet zgolj za šolsko delo, za zabavo pa še vedno skupaj s starši.

Ves čas, tudi v najstniških letih pa je pomembno, da se starši z otrokom pogovarjajo, s kakšnimi vsebinami se srečuje na spletu in kaj se mu dogaja. Skozi pogovor ga učijo o spletnih tveganjih in pripravljajo na samostojno uporabo, obenem pa lahko pravočasno zaznajo, če je postal žrtev spletnega nasilja ali pa se mu na spletu dogaja kaj drugega škodljivega ali neprijetnega.

Infografika z glavnimi rezultati, ki jo lahko objavite: https://safe.si/sites/default/files/sj_safe_infografika_-_26-08-20_-_mnenje_starsev_o_vstopu_otrok_na_druzbena_omrezja.pdf

O nas:
Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Javni zavod Arnes in Zveza prijateljev mladine Slovenije, financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.

Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:

• Točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si. Nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter pedagoški, socialni in mladinski stroki.
  
  
• Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta. Na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše.
  
  
• Točko za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu Spletno oko. Posnetke spolnih zlorab otrok na spletu lahko prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si.