Zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran in posledičnega zaprtja Hormuške ožine se po celem svetu soočamo z eno najhujših energetskih kriz v zgodovini. Sto največjih plinskih in naftnih podjetij je prvi mesec vojne v Iranu vsako uro ustvarilo več kot 30 milijonov dolarjev dobička, medtem pa se gospodinjstva po svetu in v Sloveniji soočajo z rastjo življenjskih stroškov in energetsko revščino.

V mreži Plan B za Slovenijo opozarjajo, da je trenutna kriza skrajni čas za prekinitev strukturne odvisnosti od fosilnih goriv, ter pozivajo k takojšnji izvedbi ukrepov, ki bodo istočasno izboljšali življenja ljudi in zmanjšali negativne okoljske vplive.

Država se je na energetsko krizo odzvala z ukrepi kot so splošno nižanje trošarin in odprava okoljskih dajatev, ki so proračunsko nevzdržni, okoljsko zavržni in povečujejo družbene neenakosti. Najbogatejših 10 % Evropejcev porabi osemkrat več goriva kot najrevnejših 10 %, v Sloveniji pa najpremožnejša petina za prevoz nameni štirikrat več dohodka kot najrevnejša.

Ajda Cafun, Umanotera: “Trenutni ukrepi tako bogatim subvencionirajo porabo goriva, še povečujejo že tako rekordne dobičke fosilne industrije ter ohranjajo strukturno odvisnost naših družb od fosilnih goriv, ki uničuje naše okolje in zdravje ter dela naše družbe izjemno ranljive.”

V mreži Plan B za Slovenijo izpostavljajo, da so nam za pospešen in socialno pravičen prehod od fosilnih goriv na voljo že preverjeni in nemudoma izvedljivi ukrepi.

Pospešen prehod na čiste vire energije in konec energetske revščine
Kar tretjina vseh gospodinjstev se še vedno ogreva primarno s fosilnimi gorivi, zaradi česar so toliko bolj izpostavljena motnjam v oskrbi in nihanjem cen. Prav tako se je pred krizo kar 59.000 gospodinjstev oz. 110.000 oseb v Sloveniji soočalo z energetsko revščino. Še posebej ranljivi za rast cen so starejši, ki živijo sami, zlasti ženske, ter najemniki in gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki pogosto živijo v energetsko neučinkovitih stavbah in nimajo vpliva na odločitve glede energetskih prenov ali načina ogrevanja.

Luka Mofardin, Focus: “Celovite energetske prenove, socialna tarifa za elektriko, pospešen razvoj energetskih skupnosti - to so vsi konkretni koraki, ki lahko predvsem ranljivim gospodinjstvom znižajo račune, povečajo pravičnost zelenega prehoda ter zmanjšajo našo odvisnost od dragih uvoženih fosilnih goriv.”

Med nemudoma izvedljivimi ukrepi, ki bodo podprli prehod v bolj trajnosten in odporen sistem oskrbe z energijo in zaščitili ranljiva gospodinjstva, so:

• Takojšen pričetek izvajanja ukrepov Socialnega načrta za podnebje za pomoč gospodinjstvom pri energetskih prenovah, podpori pri prehodu na čiste vire energije, vključevanju energetsko revnih gospodinjstev v energetske skupnosti, ter z razdelitvi podnebnih vavčerjev za energetsko učinkovitost.
  
  
• Zagotovitev dodatnega financiranja za socialno-podnebne ukrepe iz udeležbe RS v dobičku javnih podjetij, ki so v letu 2024 znašali 490 milijonov evrov.
  
  
• Uvedba socialne tarife za elektriko, ki ranljivim gospodinjstvom zagotavlja znižano ceno za osnovno porabo energije (npr. po zgledu Avstrije).
  
  
• Takojšnja aktivacija in krepitev lokalnih mrež za seznanitev ranljivih gospodinjstev o finančni podpori, ki jo ponuja Eko sklad, ter zagotavljanje pomoči pri prijavi. 
  
  
• Pospešitev prenove sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije in odpadno toploto ter takojšen začetek izvajanja že sprejetih načrtov, ki stojijo (npr. Šaleška dolina).

Luka Štrubelj, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja: "Prekinitev odvisnosti od fosilnih goriv je eden največjih izzivov današnjega časa. Zato moramo zagotoviti čim več sredstev, da se zagotovi prihodnost, ki ne poglablja socialnih razlik. Predvsem pa moramo zagotoviti sistem odgovornosti za tiste, katerih dejavnost prinaša izredne dobičke v času naftnih kriz."

Promet in visoka odvisnost od avtomobila
Slovenija je z 587 osebnimi avtomobili na 1.000 prebivalcev med najbolj motoriziranimi državami v EU, slovenska gospodinjstva pa za prevoz namenijo največji delež svojega proračuna med državami EU. Imamo že okoli 60.000 prevozno revnih prebivalcev.

Nujni so ukrepi, ki bodo prebivalcem nudili kakovostne in dostopne alternative in s tem zmanjševali odvisnost od fosilnih goriv. Med najpomembnejšimi in preizkušenimi ukrepi v tej smeri so:

• Takojšnja krepitev železniških garnitur in zagotovitev pogostejših voženj na medkrajevnih in mestnih avtobusnih linijah.
  
  
• Uvedba hitrih rumenih pasov za avtobuse v mestih ter prednostnih pasov na hitrih cestah in avtocestah.
  
  
• Omejitev hitrosti na avtocestah.
  
  
• Krepitev finančnih spodbud za kolesa, e-kolesa, tovorna kolesa in popravila.

Kmetijstvo in prehranska varnost
Zaostrene globalne razmere jasno razkrivajo tudi ranljivost našega sistema oskrbe s hrano. Slovensko kmetijstvo je močno odvisno od fosilnih goriv, več kot 80 % hrane na naših trgovskih policah je uvožene, samooskrba z rastlinsko hrano za ljudi ne pokriva niti polovice potreb, pri tem pa je 75 % njiv namenjenih pridelavi krme za živali. Nenazadnje zavržemo več kot 150.000 ton hrane na leto. Energetska kriza še povečuje tveganje za rast cen hrane, motnje v oskrbi in poglabljanje prehranske negotovosti - še posebej pri najbolj ranljivih prebivalcih. 

Gaja Brecelj, Umanotera: “S prehodom v bolj trajnostni sistem oskrbe s hrano ne moremo več odlašati. Država ima preko kmetijskih subvencij, javne službe kmetijskega svetovanja, javnega naročanja in socialne politike v rokah pomembne vzvode za povečanje prehranske varnosti za vse in zmanjšanje tveganja prehranske revščine.”

Najnujnejši ukrepi so pri tem:

• Zmanjšanje odvisnosti od fosilnih gnojil s pospešeno podporo prehodu iz konvencionalnega v regenerativno ekološko kmetijstvo, ki je od sredstev iz uvoza veliko manj odvisno, saj so kmetije v veliki meri snovno samozadostni.
  
  
• Krepitev prehranske varnosti s spodbujanjem pridelave zelenjave, sadja, stročnic in žit za neposredno prehrano ljudi.
  
  
• Močna podpora javnim zavodom pri povečevanju deleža rastlinske, lokalne in ekološke hrane, preprečevanju odpadne hrane in sklepanju dolgoročnih pogodb z domačimi dobavitelji.

Uroš Brankovič, CTRP Kranj: “Pridelava, ki temelji na umetnih gnojilih, za katera so potrebne velike količina fosilnih goriv, kemični zaščiti rastlin ter enem pridelku oz. malo sortah, v vseh pogledih slabi neodvisnost našega kmetijstva.“