| Piše: Nenad Vladić v novih Misterijih, www.misteriji.si
Tehnologija napreduje, toda prihodnost ustvarjajo ljudje
Leta 1926 je Nikola Tesla v intervjuju za Collier’s Magazine dejal: »Ko bo brezžična tehnologija popolnoma izpopolnjena, se bo celotna Zemlja spremenila v ogromne možgane - kar pravzaprav že je, saj je vse del resnične in ritmične celote. Med seboj bomo lahko komunicirali takoj, ne glede na razdaljo. Videli in slišali se bomo tako popolno, kot da bi stali drug pred drugim, kljub tisočim kilometrom razdalje. Naprave bodo presenetljivo preproste. Človek jo bo lahko nosil v žepu svojega telovnika.«
Ko danes preberemo te besede, težko verjamemo, da so bile izrečene pred skoraj stoletjem. Tesla je opisal svet, v katerem živimo danes. Svet takojšnje komunikacije, video pogovorov in naprave, ki jo nosimo v žepu. Toda prava skrivnost ni tehnologija, temveč človek, ki je takšno prihodnost videl. Kako nastane um, ki vidi sto let naprej? In kakšno spoznanje ima to za vsakega od nas?
GENIJ PRIHODNOSTI
Dobršen del svojega življenja proučujem največje genije človeštva, ki so s posvečenostjo svojim talentom dolbli civilizacijske tokove spoznanj in dosežkov, po katerih od tistega trenutka naprej ni bilo nič več isto. Ti redki posamezniki, pogosto obravnavani kot čudaki in posebneži, se niso pustili ukalupiti duhu povprečja, temveč so vztrajali pri svojih idejah, tudi ko jih je okolica zasmehovala ali zavračala.
Njihov cilj ni bil zgolj osebni uspeh. Želeli so olajšati življenje človeka, prihraniti čas in okrepiti njegove mentalne sposobnosti. Tako so nastajali izumi in ideje, ki so vedno znova premikali meje mogočega.
Najbolj poseben v tej luči je bil Nikola Tesla, ki je nadgradil pojem renesančnega človeka - uomo universale. V eni osebnosti je združeval izumitelja, inženirja, matematika, filozofa, poliglota in govornika, hkrati pa tudi vizionarja, humanista in pesnika. S tem edinstvenim prepletom je že pred več kot stoletjem ustvaril elektromotor na izmenični tok, električni transformator, radio in številne druge izume.
Hkrati pa napovedal tehnologije, ki danes oblikujejo naš vsakdan: brezžično komunikacijo, mobilno telefonijo, videopovezave, drone in celo leteče avtomobile. Tesla ni nagovarjal le svojega časa. V številnih intervjujih je govoril človeku prihodnosti in opozarjal, da se bomo morali soočiti z »duhovnimi in moralnimi izzivi človeštva, kot protiutež materialnim težnjam«.
ČAS TEHNOLOGIJE, A MANJ GLOBINE
Nikoli v zgodovini človeštva nismo imeli dostopa do toliko informacij kot danes. Svet je povezan, komunikacija je takojšnja, tehnologija pa napreduje z izjemno hitrostjo. Hkrati pa se pojavlja paradoks. Človek ima več informacij kot kdaj koli prej, a pogosto manj globine. Naša pozornost postaja krajša, misli preskakujejo, poglobljeno razmišljanje pa postaja redkejše. Intenzivna uporaba digitalnih naprav spodbuja površinsko obdelavo informacij in stalne prekinitve, kar otežuje razvoj dolgoročnih idej in ciljev.
Zanimivo je, da je Nikola Tesla že pred skoraj stoletjem opozarjal na pomen raziskovanja človekove zavesti in globljih razsežnosti resničnosti. Leta 1935 je v intervjuju za revijo Liberty Magazine zapisal: »Vrtimo se skozi neskončni prostor z nepojmljivo hitrostjo … Ko bo znanost začela proučevati nefizične pojave, bo v enem desetletju dosegla več napredka kot v vseh prejšnjih stoletjih svojega obstoja.«
Teslove besede danes zvenijo še posebej aktualno. Tehnologija napreduje z izjemno hitrostjo, hkrati pa se odpira vprašanje, ali napreduje tudi človek. Če se osredotočamo zgolj na zunanje naprave, lahko spregledamo razvoj notranjih sposobnosti, ki so pravzaprav ključ do največjih prebojev.
To je še toliko bolj pomembno, ko vemo, da Teslove ideje niso nastajale v naglici, temveč v tišini in koncentraciji. Svoje izume je najprej oblikoval v mislih, jih izpopolnjeval in šele nato prenesel v stvarnost. Takšna sposobnost zahteva izjemno notranjo disciplino. Zato ni nepomembno, kaj je oblikovalo njegov um.
TESLOV VITEŠKI KODEKS
Tesla je odraščal med dvema vplivoma. Njegov oče Milutin Tesla je bil izobražen pravoslavni duhovnik z bogato knjižnico, mati Georgina pa nepismena, a izjemno inteligentna in ustvarjalna ženska. Sam je zapisal, da je prav po njej podedoval izumiteljsko nadarjenost. Ta preplet praktične inteligence in intelektualne širine je pomembno vplival na razvoj njegovega razmišljanja.
Tesla je že zelo zgodaj začel intenzivno brati in v knjigah iskati odgovore na vprašanja o človeku, volji in smislu. Med redkimi knjigami, ki jih Nikola Tesla izrecno omenja v svoji avtobiografiji Moji izumi (1919), ima roman Abafi madžarskega pisatelja Miklósa Jósike posebno mesto. Gre za eno redkih literarnih del, ki jih neposredno poveže z lastno notranjo preobrazbo. Od takrat se začne oblikovati drugačen Tesla - ne le izumitelj, temveč tudi človek z lastnim »viteškim kodeksom«.
Opis Abafijeve Transilvanije v marsičem spominja na Teslovo rodno Liko, kjer je kot otrok živel tesno povezan z naravo. Tam je napajal svojo domišljijo in dobival navdih za prve izumiteljske poskuse. Tesla v svojih spominih opisuje tudi zgodnje eksperimente. Med drugim je izdeloval samostrele in druge naprave. Spominja se: »S to pokalico sem imenitno napredoval, vendar so moje aktivnosti prekinila razbita okna na naši hiši in bil sem boleče odvrnjen.« Toda njegova ustvarjalnost se ni ustavila.
Nadaljuje: »Ampak, če se prav spomnim, sem potem začel izdelovati meče iz kosov pohištva, ki sem jih lahko dobil. Takrat sem bil pod vplivom srbske ljudske poezije in poln občudovanja junaških podvigov. Ure in ure sem kosil svoje sovražnike v obliki koruznih stebel, kar je uničevalo letino, zato sem od matere dobival zaušnice. Še več, te zaušnice niso bile kar tako, ampak tiste prave.«
Ti prizori razkrivajo Teslovo domišljijo in ustvarjalnost, ki sta se oblikovali že v otroštvu. Prav v tem okolju je začel nastajati um, ki bo kasneje pomagal oblikovati prihodnost človeštva.
IDEJE JE RAZVIJAL V MISLIH
Tesla je bil znan po svoji sposobnosti koncentracije. Ideje je razvijal v mislih, preden jih je zgradil. Takšen način razmišljanja omogoča dolgoročno vizijo. Prav zato ni presenetljivo, da je lahko napovedal svet, v katerem živimo danes. Toda ta zgodba ima tudi drugo plat. Danes imamo tehnologijo, ki jo je Tesla napovedal. Imamo pametne telefone, internet in globalno komunikacijo. Vprašanje pa je, ali razvijamo tudi notranje sposobnosti, ki omogočajo takšno razmišljanje.
Marsikatero znanje, ki ima moč preobrazbe, pogosto ostane prezrto. Ne zato, ker ne bi bilo pomembno, temveč zato, ker živimo v času hitrih informacij. Šele ko se s takšnim znanjem poveže izjemna osebnost, začne dobivati širši pomen. Zgodba o Tesli in knjigi Abafi je prav takšna. Roman, napisan v devetnajstem stoletju, je vplival na človeka, ki je videl dlje od svojega časa.
Ta povezava presega čas in odpira pomembno vprašanje za današnji svet. Tehnologija napreduje, toda prihodnost ustvarjajo ljudje. Njihove ideje, njihova disciplina in njihov način razmišljanja. Danes vsi držimo pametni telefon v žepu. Redki pa razvijajo um, ki vidi dlje od zaslona.
Nenad Vladić
Slika: Roman »Abafi«, ki je v Tesli pustil neizbrisen pečat, je na voljo na Misteriji.si. |