Kožni rak je v Sloveniji težava. Slovenci namreč radi preživljamo prosti čas v naravi. Še posebej, ko se začnejo toplejši sončni dnevi, se podamo v naravo, posedamo na terasah lokalov ter začnemo z deli na domačem vrtu. Poleg tega je porjavela polt v naših krajih še vedno nekakšen dokaz, da smo bili zares na morju (ali v gorah). A medtem ko se nastavljamo sončnim žarkom, se v ozadju izrisuje manj prijetna slika.

Kožni rak: zaskrbljujoči podatki
Slovenija se po številu diagnoz kožnega raka uvršča v sam evropskih vrh. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je kožni rak (vključno z melanomom in nemelanomskimi oblikami) najpogostejša oblika raka pri nas. Vsako leto zabeležimo več tisoč novih primerov. Še posebej skrbi porast melanoma, ki je najbolj nevarna oblika, saj se hitro širi na druge organe.

Razlogi za visoko stopnjo so večplastni. Deloma gre za genetsko nagnjenost (svetla polt), deloma za naše geografske danosti, predvsem pa za naše navade. Pri tem ni težava samo sončenje na hrvaški (ali domači) obali. Tvegana je tudi izpostavljenost kože UV-žarkom v gorah in pri drugih aktivnostih na prostem, kot so hoja, kolesarjenje in tudi delo na domačem vrtu.

Že pol ure izpostavljenosti močnim sončnim žarkom lahko privede do poškodb kože. In če se takšna “kratka” izpostavljanja pogosto ponavljajo, se povečuje tudi tveganje za nastanek kožnega raka.

Konec mita o zagorelosti
Zagorelost oziroma porjavelost ni znak zdravja. Je pravzaprav obrambni mehanizem kože, ki sporoča, da so jo UV-žarki poškodovali.

Več vrst kožnega raka

Ko govorimo o kožnem raku, je pomembno ločiti med njegovimi tremi glavnimi tipi:

1. Bazalnocelični karcinom: najpogostejši in najmanj nevaren, če ga odkrijemo pravočasno. Redko zaseva, a lahko poškoduje tkivo okoli sebe.
   
   
2. Ploščatocelični karcinom: pogosto se pojavi na delih telesa, ki so močno in ponavljajoče se izpostavljeni soncu (obraz, ušesa, pleša).
   
   
3. Melanom: najnevarnejši kožni rak. Razvije se iz pigmentnih celic in je odgovoren za večino smrti zaradi kožnega raka.

Preventiva: ne samo mazanje s kremo za sončenje
Zaščita pred soncem bi morala biti del vsakodnevne higiene, tako kot umivanje zob. Tukaj je nekaj preprostih, a učinkovitih napotkov, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek kožnega raka:

1. Pravilo sence
Najboljša zaščita je fizična zaščita. Med 11. in 16. uro, ko je UV-indeks najvišji, se umaknite v senco.

2. Oblačila so prva obramba
Klobuk s širokimi krajci, kakovostna sončna očala z UV-zaščito in lahka, gosta oblačila z dolgimi rokavi so pogosto bolj učinkovita zaščita kot katera koli krema.

3. Pravilna uporaba zaščitne kreme
Večina ljudi uporabi premalo kreme. Za celotno telo odrasle osebe bi potrebovali približno 35 ml kreme (velikost žogice za golf). Ne pozabite na “spregledane” dele telesa, kot so nart, ušesa, ustnice in lasišče (če imate redkejše lase). Ključno je, da kremo nanesete 20 minut pred odhodom na sonce in nanos ponavljate vsaki dve uri.

Opazujte svojo kožo
Kožni rak je ob zgodnjem odkritju v več kot 90 % primerov ozdravljiv. Zato je samopregledovanje izjemno pomembno.

Vsak mesec si vzemite nekaj minut in pred ogledalom preverite svoja znamenja po pravilu ABCDE:

• A (Asymmetry) - Asimetrija: ali je znamenje nepravilne oblike?
  
  
• B (Border) - Rob: ali so robovi nejasni, nazobčani ali zabrisani?
  
  
• C (Color) - Barva: ali ima znamenje več odtenkov (rjava, črna, rdeča, modra)?
  
  
• D (Diameter) - Premer: ali je znamenje širše od 6 mm (kot radirka na svinčniku)?
  
  
• E (Evolution) - Spreminjanje: ali se znamenje spreminja, raste, srbi ali krvavi?

Če je odgovor na katero od vprašanj pritrdilen, se čim prej posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali dermatologom.

Viri: Onkološki inštitut, NIJZ, Euromelanoma

Vir: www.zdravo.si