Okoljska organizacija Focus in Pravična trgovina Slovenije opozarjata, da je potrebno premešati karte moči na polju globalne trgovine s hrano. Trenutna kriza s cenami kakava, ki jo plačujejo mali pridelovalci, odraža neravnovesje moči.

Korporacije, ki obvladujejo svetovni trg s hrano že desetletja načrtno skrivajo, da njihovi dobički temeljijo na prikritem izkoriščanju ljudi in uničevanju okolja. Zahtevati moramo transparentne verige in konec dobe dobičkov na račun izkoriščanja.

Desetletja prikrivanja resnice  
Globalne prehranske verige so danes zasnovane tako, da so za večino potrošnikov in pridelovalcev osnovnih surovin (kakav, sladkor, palmovo olje,...) nepregledne. Veliki akterji prehranske industrije so skozi dobavne verige s številnimi posredniki desetletja prikrivali resnične stroške poceni hrane - uničevanje pragozdov in biodiverzitete, onesnaževanje voda, izkoriščanje malih kmetov in migrantov ter otroško delo. Vse to je prikrita sestavina izdelkov, ki jih vsakodnevno uživamo - od jutranje kave do čokolade.  

O tveganih igrah moči ter igranju s prihodnostjo planeta in prehranskega sistema okoljska organizacija Focus opozarja na malce drugačen način - z interaktivno razstavo Cirque du Soil, ki jo je sooblikovala v konzorciju 14 organizacij v okviru projekta Re:boot. Razstava na cirkuško obarvan način razgalja dejstva, ki so potrošnikom pogosto skrita: zakaj je italijanska zastava na konzervi paradižnika pogosto le zavajanje in estetski okras, kako pridelava avokada vpliva na umrljivost čebel, o škodljivosti monokulturnih nasadov, odvisnosti malih kmetov od korporacij, ki si lastijo semena, vplivu pesticidov na naše telo,... 

Ali ste vedeli? Uporaba pesticidov na globalni ravni se je med letoma 1990 in 2017 povečala za okoli 80 odstotkov. Vsako leto se s pesticidi zastrupi 385 milijonov ljudi. Okoli 11.000 ljudi - večinoma kmetijskih delavcev - letno zaradi tega celo umre. 

Razstava v zaključnem prostoru popelje skozi agroekološke principe in dobre prakse, ki že obstajajo po svetu in tudi v Sloveniji. Ena takih je pravična trgovina, ki že več kot pol stoletja dokazuje, da so transparentne dobavne verige, sodelovanje s pridelovalci, pošteno plačilo, spoštovanje skupnosti in okolja, mogoči - če imamo nujno sestavino: politično in gospodarsko voljo za trajnostne spremembe. 

"Dobiček multinacionalk ne sme biti več opravičilo za uničena življenja in okolje na drugem koncu sveta. Gibanje in sistem pravične trgovine že desetletja dokazujeta, da se da je mednarodno trgovino mogoče organizirati tudi drugače," poudarja Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji. 

Sistemski problem zahteva aktivno družbo 
Aktualni pretresi na trgu kakava jasno kažejo na dejstvo, da sistem ne deluje več. Pridelek kakav v afriških državah je vedno nižji, kar lahko pripišemo predvsem podnebnim spremembam ter pomanjkanju sredstev pridelovalcev, da bi se pravočasno prilagodili. Raziskave kažejo, da se zaradi dolgoletne prenizke odkupne cene za surovino v pridelavo vključuje vedno več izkoriščane delovne sile, tudi otrok.

Zaradi pomanjkanja kakava sicer cene na borzah rastejo, a pridelovalci od tega nimajo nič. Korporacije pa se svojemu dobičku seveda niso odrekle. Čeprav veljavna evropska zakonodaja o odgovornosti podjetij (CSDDD) prinaša prve premike na ravni pravil igre in zahtev po odgovornosti korporacij za celotno dobavno verigo, ključni pritisk še vedno prihaja s strani javnosti. 

Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus: "Naš prehranski sistem se ni pokvaril po nesreči, ampak je bil tako zgrajen z namenom večanja  dobičkov peščice na račun uničevanja narave in izkoriščanja ljudi. Z razstavo Cirque du Soil in družbenimi omrežji Futr za Jutr želimo razkrivati ozadja prehranskih odločitev in pokazati, da ljudje imamo moč in vpliv na pravila igre. Ko zahtevamo transparentnost in odgovornost, prisilimo podjetja in politiko, da se soočijo s potrebnimi sistemskimi spremembami. Čas je, da prevzamemo vajeti v svoje roke in zahtevamo sistem, ki hrani ljudi, ne pa korporativnih apetitov." 

Hrana je človekova pravica! 
Organizacije ob tem opozarjajo tudi na evropsko državljansko pobudo Good Food 4 All, ki poziva Evropsko unijo, naj zagotovi dostojne razmere za pridelovalce hrane in pravico do trajnostne hrane prizna kot temeljno človekovo pravico za vse. Mednarodno pravo že priznava pravico do hrane, ki je dostopna, varna, trajnostno pridelana in pravično razdeljena, medtem ko evropski prehranski sistem še vedno pogosto daje prednost interesom velikih korporacij pred ljudmi in okoljem. 

Zato pozivajo sodržavljane, da izstopimo iz potrošniških čevljev v škornje aktivnih glasnikov sprememb. Hrana naj bo brez grenkega okusa izkoriščanja in uničenega okolja!  

Podpišite peticijo TUKAJ: https://eci.ec.europa.eu/053/public/#/screen/home 

Ogled šol bo, po dogovoru, možen tudi med 12. In 15. majem, v Ljubljani. V Mariboru bo razstava na ogled od 19. do 25. maja 2026. 

Več o svetovnem dnevu pravične trgovine 2026: Vsako leto drugo soboto v maju organizacije pravične trgovine po vsem svetu praznujemo svetovni dan pravične trgovine. Letos dan posvečamo opolnomočenju in spodbujanju posameznikov in skupnosti, da s svojimi zahtevami spremenijo pravila globalne trgovine v korist ljudi in narave. 

#BusinessRevolution https://wfto.com/campaigns/world-fair-trade-day-may/  

O evropski državljanski pobudi Good Food 4 All: https://www.goodfoodforall.eu/