|  Na svetovni dan Zemlje, ki ga letos obeležujemo pod sloganom “Naša moč, naš planet”, se Slovenija nahaja na preseku politične negotovosti, globalnih konfliktov, energetske krize in vedno pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, ki potrjujejo nujnost pospešenega ukrepanja v boju s podnebno krizo.
Vendar naslavljanje podnebne krize nikoli ni bilo odvisno od ene same uprave, institucije ali volitev, temveč od naprednih in vztrajnih družbenih sistemov, ki s svojo odpornostjo presegajo politične mandate.
Energetske zadruge, trajnostno usmerjene občine in ekološke kmetije dokazujejo, da pravičen zeleni prehod že poteka, saj prinašajo trajne preboje, ki jih kratkovidne politične odločitve ne morejo ustaviti. Gaja Brecelj iz Umanotere dodaja: “Ti primeri nas obenem učijo, da je ravno zdaj ključno, da postanemo in ostanemo aktivni, glasni, povezani in še naprej neomajno zahtevamo sistemske spremembe. Le tako lahko namreč zagotovimo, da vizija okoljsko vzdržne in socialno pravične Slovenije varno preživi vsakršno politično neurje.”
Energetska kriza mnoga slovenska gospodinjstva že potiska v finančno in prevozno negotovost, medtem ko globalne razmere povzročajo resne motnje pri oskrbi s surovinami, od katerih je odvisna naša pridelava hrane. Energetska kriza, visoka stopnja uvozne odvisnosti ter zaostrovanje podnebnih ekstremov, vključno s sušnimi razmerami po večini države, zopet dokazujejo nujnost ukrepanja skladno z znanstvenimi dognanji. Skrajni čas je za opustitev fosilnih goriv in gradnjo trajnostnih ter dostopnih prehranskih in prevoznih sistemov, s katerimi si bomo zagotovili:
1. Večjo prehransko varnost
Zaostrene globalne razmere - od podnebnih pretresov do nestabilnih dobavnih verig - jasno razkrivajo ranljivost našega sistema oskrbe s hrano. Slovenija potrebuje korenite sistemske spremembe za povečanje prehranske varnosti, izboljšanje zdravja okolja in ljudi ter povečanje odpornosti oskrbe s hrano na zunanja tveganja. Renata Karba iz Umanotere poudarja: “Kot punčico svojega očesa moramo varovati kmetijska zemljišča pred pozidavami, kmetijske subvencije nameniti trajnostni pridelavi hrane in spodbuditi povečanje pridelave rastlinske hrane za ljudi.”
Vzpostaviti moramo prehransko okolje, ki potrošnikom olajša zdrave in trajnostne izbire, npr. s prehranskimi smernicami, ki poleg zdravja ljudi upoštevajo tudi vpliv hrane na okolje. Javno naročanje hrane moramo uporabiti za povečanje cenovno dostopne oskrbe z zdravo in trajnostno pridelano hrano in krepitev kratkih oskrbnih verig.
2. Razogljičenje prometa in konec prevozni revščini
Zaradi ohranjanja odvisnosti od fosilnih goriv plačujemo visoko ceno tudi na področju mobilnosti, saj slovenska gospodinjstva za prevoz namenijo največji delež svojega proračuna med državami EU.
Kot poudarja Ajda Cafun iz Umanotere: “Trenuten prometni sistem, ki temelji na odvisnosti od osebnega avtomobila in z njim povezane infrastrukture, je povsem nevzdržen, saj poglablja družbene neenakosti, krepi prevozno revščino in prinaša pogubne okoljske in zdravstvene posledice. Obenem pa nimamo kakovostnega in vsem dostopnega sistema javnega potniškega prometa, ki bi predstavljal okoljsko in družbeno napredno alternativo trenutnemu sistemu.”
Krizo fosilnih goriv moramo izkoristiti za krepitev javnega potniškega prometa in drugih oblik trajnostne mobilnosti.
Mnogi ukrepi pa so izvedljivi že tukaj in zdaj, med drugim:
- znižanje cen enkratnih, tedenskih in vikend vozovnic za ves javni promet ter začasna pocenitev mesečnih in letnih vozovnic IJPP;
- pogostejše vožnje na medkrajevnih in regionalnih linijah javnega prevoza skladno s potrebami prebivalcev;
- uvedba hitrih rumenih pasov za avtobuse v mestih ter prednostih pasov za avtobuse na hitrih cestah in avtocestah.
3. Resnično pravičen zeleni prehod
Zeleni prehod bo uspešen le, če bo socialno pravičen. To pomeni, da mora vsem prebivalcem zagotoviti enakovreden dostop do temeljnih dobrin in storitev, kot so čista energija, energetsko učinkovita stanovanja in trajnostna mobilnost, ne glede na njihov dohodek, kraj bivanja ali druge okoliščine. K temu lahko odločilno prispeva Socialni načrt za podnebje, ki bi ga morala država v luči draginje fosilnih goriv začeti izvajati nemudoma.
Le s takojšnjo podporo gospodinjstvom pri razogljičenju ogrevanja in prevoza lahko zagotovimo, da nujni podnebni ukrepi ne bodo poglobili energetske in prevozne revščine. Ob tem v Umanoteri ponovno pozivajo tudi k nadgradnji načrta, ki bi zagotovila, da predvideni ukrepi zajamejo širši krog prebivalstva.
|
NE ZAMUDITE
